Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec

Vse nove objekte se prilagodi splošnim identitetnim značilnostim objektov v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, strukturi in barvi fasad in streh, načinu ureditve odprtih bivalnih površin, oblikovanju ograj, opornih zidov, urbane opreme in drugih oblikovnih značilnostih prostora. Pri oblikovanju objektov se uporabi sodobne in trajnostne pristope.

Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se z analizo okolice, ki jih morajo vsebovati lokacijski podatki posebnega dela projekta, utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo orientacijo slemen.

V naseljih oziroma delih naselij z značilno postavitvijo stavb z daljšo stranico pravokotno na cesto je treba gradnje in prostorske ureditve oblikovati v skladu s takšno tlorisno zasnovo območja.

Vse stavbe na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajene.

Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov se zagotovi oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega dela z obstoječim objektom ter njuno usklajenost s prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki veljajo v prostorski enoti.

Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd., treba smiselno upoštevati prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Na fasadah je dovoljena uporaba svetlih barv ter barv v spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih predhodno navedenih spektrov do 25 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.). Barvo fasade, cokla, stavbnega pohištva in strehe je treba medsebojno uskladiti. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov ter napisi na fasadah, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Barva fasade, stavbnega pohištva, senčil in strehe mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dopustne so tudi ozelenjene fasade.

Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov oziroma morajo biti nameščene na nevidna mesta. Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.

Slemenitev strehe je vzporedna z daljšo stranico objekta. Smer slemena je praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec (več kot 50 % obstoječih objektov v enoti urejanja prostora) smeri slemen postavljen prečno na plastnice.

Oblikovanje streh je določeno s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji ob upoštevanju obstoječih streh sosednjih stavb enake namembnosti v oddaljenosti do 150 m znotraj enote urejanja prostora. Mansardne oziroma lomljene strehe, šotoraste strehe in stolpiči niso dovoljeni. Dopustne so ozelenjene strehe.

Kritine so temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve, nereflektivne) oziroma se barvno prilagodijo kritinam okoliških stavb (izjeme so strehe sakralnih objektov in strehe drugih objektov simbolnih pomenov). Strehe dozidane stavbe so oblikovno skladne z obstoječo stavbo.

Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni, terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Frčade so dovoljene ter razporejene tako, da so kompozicijsko usklajene z odprtinami na fasadi. Dolžina frčade oziroma odprtine na strehi ne sme presegati 1/2 dolžine strehe v horizontalni smeri.

Pri rekonstrukcijah objektov so možna odstopanja od predpisanega oblikovanja, kar je treba prikazati in utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije za lastno uporabo ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji se načrtuje tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo.

Sončni zbiralniki oziroma sončne elektrarne ne smejo presegati slemena streh in jih je treba postaviti vzporedno s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer je možna postavitev modulov pod drugačnimi nakloni, vendar morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo. Dopustna je uporaba fotonapetostnih modulov kot delov fasad. Postavljanje solarnih in fotovoltaičnih sistemov na objektih in območjih varovanja kulturne dediščine je možno samo ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

Pri vzdrževanju in drugih posegih na obstoječih javnih stavbah ter objektih večstanovanjske gradnje je treba upoštevati naslednja pravila:

pri obnovi fasad je treba upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za stavbo; dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo;

če barva fasade, velikost, oblika in barva oken in vrat stavbe v gradbenem dovoljenju niso bili določeni, je treba upoštevati prvotno barvo fasade in velikost, obliko in barvo oken in vrat objekta;

če je finančno izvedljivo, naj obnova fasade poteka za celoten objekt hkrati;

ohranja se obstoječe značilnosti fasade (členitev, barva, materiali, kvalitetni stavbni elementi);

zasteklitev balkonov, lož in teras, menjava balkonskih ograj in zunanjega stavbnega pohištva, nadstreškov, postavitev senčil in klimatskih naprav se izvaja po enotnem načrtu in istočasno za celotno stavbo, ali za posamezne samostojne dele stavbe, vezane na svoje stopnišče; načrt izdela avtor osnovnega projekta ali odgovorni arhitekt;

na fasadi objekta niso dopustne nove odprtine; prav tako ni dopustno spreminjati prvotnega izgleda in izvedbe balkonske ograje;

dopustna je zamenjava oken za celoten objekt v enotni izvedbi, v primeru, da to ni izvedljivo, je treba s posamično zamenjavo oken ohranjati obstoječi izgled stavbe.

Posamezne objekte je dopustno oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih, vendar le v naseljih in ne v odprtem prostoru (pNRP = A). Za imenovane gradnje je treba izdelati občinski podrobni prostorski načrt. Za objekte, katerih edini kontrast z okoljem bi bila ravna streha, OPPN ni treba izdelati.