96. člen
(varovanje okolja in naravnih dobrin)
(1)
Poseg v okolje je dopusten le, če ne povzroča prekomerne obremenitve okolja.
(2)
Pri obstoječih dejavnostih, ki imajo prekomerne vplive na okolje, je izvajanje dejavnosti pogojeno z njihovo sočasno sanacijo.
(3)
Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
-
na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
-
na drevesni naravni vrednoti se izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču;
-
na botanični in zoološki naravni vrednosti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje;
-
na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje;
-
na krajinski naravni vrednosti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih elementov ter njihove razporeditve v prostoru;
-
na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovane lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtnoarhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(4)
Posegi in dejavnosti zunaj naravnih vrednot, na območju vpliva na naravno vrednoto se izvajajo tako, da vpliv posega ali dejavnosti ne povzroči uničenja ali bistvene spremembe lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto, ali uničenja naravne vrednote. Za potrebe priprave aktov se območje vpliva na naravno vrednoto opredeli glede na nameravani poseg ali dejavnost na podlagi naslednjih izhodišč:
-
za hidrološko naravno vrednoto je območje vpliva na naravno vrednoto območje porečja ali dela porečja, v katerem se naravna vrednota nahaja;
-
za podzemno geomorfološko naravno vrednoto je območja vpliva na naravno vrednoto površje nad podzemno jamo ter, če je naravna vrednota vodna podzemna jama, porečje voda, ki tečejo v podzemno jamo;
-
za naravne vrednote drugih zvrsti je območje vpliva na naravno vrednoto območje, v katerem vplivi posegov in dejavnosti človeka lahko ogrozijo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto: za geomorfološke in geološke naravne vrednote je to zlasti njihova stabilnost, za botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote je to zlasti kvaliteta habitatov rastlin in živali.
(5)
Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
(6)
Pri izvajanju posegov in dejavnosti na ekološko pomembnih območjih se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
(7)
Na območjih Natura 2000 se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
-
ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;
-
ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
-
ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
-
ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
(8)
Pri izvajanju posegov in dejavnosti na območjih Natura 2000 se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
(9)
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj na območjih Natura 2000 se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
-
živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
-
rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
(10)
Na območju priobalnih zemljišč vodotokov, ki so določena kot Natura 2000 območja ali naravne vrednote, se upošteva naslednje prostorsko izvedbene pogoje:
-
v strugo vodotokov, brežine in 5 m priobalni pas vodotokov se ne posega na načine, ki bi okrnili lastnosti naravnih vrednot ali poslabšali stanja vrst in habitatnih tipov Natura 2000 območja;
-
v 5 m priobalnem zemljišču vodotokov se ne gnoji z gnojevko ali umetnimi gnojili in ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev;
-
v 5 m priobalnem zemljišču vodotokov se ne odstranjuje obrežne domorodne lesne vegetacije; deli vodotoka, kjer je bila obrežna vegetacija v celoti posekana, se obnovijo z zasaditvijo avtohtonih listavcev (vrba, veliki jesen, črna jelša); linijski poseki lesne obrežne vegetacije se ne izvajajo;
-
posek obrežne vegetacije se lahko izvaja le selektivno s posekom vej in posameznih dreves, ki ovirajo pretočnost;
-
vsi deli vodotokov, kjer je povečana erozija, se lahko obnovijo s sonaravnimi tehničnimi ukrepi in zasaditvijo brežin. Uporaba betona in kamnitih zložb se na območjih vodotokov s statusom naravne vrednote ali območja Natura 2000 ne izvaja, razen v primeru varovanja javne infrastrukture in legalnih bivalnih in poslovnih objektov, če ni drugih alternativnih možnosti oziroma tehničnih rešitev.