42. člen
(izvedba in postavljanje cestnih smernikov)
(1)
Izvedba cestnih smernikov mora ustrezati zahtevam standarda SIST EN 12899-3 in določbam tega pravilnika.
(2)
Cestni smerniki morajo skladno s standardom iz prejšnjega odstavka tega člena izpolnjevati naslednje lastnosti:
-
način vgradnje – tip D3, na malo prometnih cestah in javnih poteh tip D2,
-
svetlobno odbojna površina – tip R1 razreda RA3 ali tip R2 razreda RA2,
-
pritisk vetra – WL1,
-
odpornost svetlobno odbojne površine proti udarcem – DH 1.
(3)
Na dvosmernih voziščih mora svetlobno odbojna površina cestnega smernika v smeri vožnje na desni strani odsevati rdečo, na levi strani pa belo svetlobo. Na ločenih smernih voziščih z označenimi prometnimi pasovi in enosmernih cestah mora odsevna površina cestnega smernika v smeri vožnje na obeh straneh vozišča oziroma ceste odsevati rdečo, v nasprotni smeri vožnje pa belo svetlobo.
(4)
Konstrukcija cestnega smernika mora omogočati:
-
namestitev snežnega kola na telo smernika oziroma vpetje vanj,
-
namestitev svetlobnih odsevnikov na nevidno stran smernika za preprečevanje prehoda divjadi čez cesto,
-
namestitev označb za označevanje cest (kategorija ceste, odsek, stacionaža).
(5)
Določba prve alineje prejšnjega odstavka ni obvezna za:
-
regionalne in lokalne ceste ter javne poti,
-
podnebna območja, kjer se ne zahteva postavitev snežnih kolov ter
-
smernike, ki se postavljajo izven rastra postavljanja snežnih kolov.
(6)
Cestni smerniki se postavljajo na razdalji 0,75 m od zunanjega roba vozišča, vrh smernika pa mora biti 0,75 m nad robom vozišča.
(7)
Ne glede na prejšnji odstavek je lahko razdalja med cestnim smernikom in robom vozišča pri označevanju delov med prekinjenimi varnostnimi ograjami na malo prometnih cestah, lokalnih cestah in javnih poteh lahko tudi krajša, vendar ne krajša od 0,50 m.
(8)
Cestni smerniki se na odsekih cest v premi postavljajo na medsebojni razdalji 50 m.
(9)
Razdalja med smerniki glede na horizontalne in vertikalne elemente ceste je prikazana v preglednici 20.
Preglednica 20: Razdalje med cestnimi smerniki
|
Srednji polmer horizontalne krivine
(v m)
|
Srednji polmer vertikalne krivine
(v m)
|
Razdalja med
smerniki (v m)
|
|
≤ 100
|
≤ 250
|
≤ 10
|
|
> 100–300
|
> 250–800
|
≤ 15
|
|
> 300–400
|
> 800–1500
|
≤ 20
|
|
> 400–500
|
> 1500–3000
|
≤ 25
|
|
> 500
|
> 3000
|
≤ 50
|
(10)
Kadar je ob vozišču postavljena varnostna ograja na oddaljenosti, manjši od 1,50 m, se cestni smerniki nadomestijo s svetlobnimi odsevniki, katerih svetlobno odbojna površina mora ustrezati zahtevam za cestne smernike.
(11)
Svetlobni odsevniki iz prejšnjega odstavka se na varnostne ograje nameščajo v medsebojnih razmikih, ki so določeni za cestne smernike. Na jeklenih varnostnih ograjah se odsevniki nameščajo v ščitniku, ki je najbližji višini 0,75 m. Dodatni odsevniki se lahko namestijo v drugih valih, če ima ščitnik več kot en val, ali drugih ščitnikih, če ima varnostna ograja več kot en ščitnik. Na betonske varnostne ograje se odsevniki nameščajo na višini 0,75 m. V območjih krivin z radiji, manjšimi od 1000 m na avtocestah in hitrih cestah, ter radiji, manjšimi od 500 m na drugih cestah, se nad varnostno ograjo lahko namestijo dodatni odsevniki.
(12)
Svetlobni odsevniki ali svetila v obliki svetlečih diod, ki se pritrjujejo ob robu vozišča in jih ni mogoče pritrditi na cestne smernike ali varnostne ograje, morajo biti pritrjeni z nosilci na enaki razdalji od roba vozišča in na enaki višini, kot so ti pritrjeni na cestnih smernikih ali varnostnih ograjah pred mestom, kjer se ti elementi pritrjujejo na nosilce.
(13)
Na zunanjo stran varnostnih ograj je dovoljena namestitev svetlobnih odsevnikov za preprečevanje prehoda divjadi čez cesto.