Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic

Banka mora v okviru politike upravljanja s tveganji opredeliti politiko uravnavanja svoje likvidnostne pozicije, ki zajema tudi podrobno načrtovanje tokov likvidnosti glede na vrsto, obseg in naravo poslov, upoštevaje tržne in makroekonomske razmere, v katerih banka posluje.

Načrt tokov likvidnosti, ki ga mora banka predložiti Banki Slovenije, mora zajeti denarne odlive in prilive v domači in tuji valuti:

po posameznih dnevih, in sicer za tekoči in predhodni delovni dan ter za naslednjih petnajst delovnih dni,

za posamezno obdobje, in sicer do konca tekočega meseca ter za obdobje naslednjega meseca. Banka mora v okviru podatkov za pretekli delovni dan navesti načrtovane ter dejansko realizirane tokove likvidnosti.

Pri načrtovanju denarnih tokov po posameznih časovnih obdobjih iz drugega odstavka tega člena mora banka upoštevati načelo previdnosti, kar pomeni, da:

med denarne odlive vključuje vse obveznosti, ki lahko zapadejo v izplačilo. Odlive po posameznih časovnih obdobjih iz naslova vpoglednih vlog in drugih postavk brez zapadlosti banka oceni na podlagi osnovnega scenarija upravljanja likvidnosti iz prve alineje točke (d) drugega člena tega sklepa;

med denarne prilive vključuje samo tiste, za katere banka pričakuje, da bodo realizirani. Prilive po posameznih časovnih obdobjih iz naslova postavk brez zapadlosti banka oceni na podlagi osnovnega scenarija upravljanja likvidnosti iz prve alineje točke (d) drugega člena tega sklepa. Podatke in predpostavke, na katerih temelji ocena odliva oziroma priliva iz naslova postavk brez zapadlosti, mora banka redno preverjati in dokumentirati.

Med denarne odlive se vključujejo načrtovani odlivi na podlagi črpanih kreditov (vključno s predvidenimi črpanji iz naslova pogodbeno odobrenih kreditnih linij in okvirnih kreditov), vlog, vrednostnih papirjev, instrumentov denarne politike, medbančnih kreditov in drugi odlivi, ki niso zajeti v drugih postavkah, vključno z odlivi iz naslova zunajbilančnih obveznosti.

Med denarne prilive se vključujejo načrtovani prilivi iz vračil kreditov in drugih terjatev, vlog, vrednostnih papirjev, instrumentov denarne politike, medbančnih kreditov in drugi prilivi, ki niso zajeti v drugih postavkah.

Banka Slovenije lahko od banke zahteva poročanje dodatnih postavk v zvezi s programom izredne likvidnostne pomoči (ELA) in mitigacijskimi oziroma kriznimi ukrepi, ki jih banka sprejme za preprečitev oziroma odpravo likvidnostnih primanjkljajev oziroma premostitev izrednih likvidnostnih razmer/likvidnostnih kriz ter ponovno vzpostavitev normalnega likvidnostnega položaja.