V Zakonu o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18) se v 9. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pravica do osebne asistence se izključuje s:
-
celodnevnim institucionalnim varstvom, družinskim pomočnikom in dolgotrajno bolnišnično obravnavo v skladu s predpisi, ki urejajo področje socialnega in zdravstvenega varstva,
-
celodnevnim institucionalnim varstvom v skladu s predpisi, ki urejajo šolsko zakonodajo,
-
storitvijo socialnega vključevanja prebivanja s podporo v skladu z zakonom, ki ureja socialno vključevanje invalidov, in
-
prestajanjem zaporne kazni.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Pravica do osebne asistence se ne izključuje s pravico do vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji oziroma pravico do drugih podpor pri zaposlovanju in socialnem vključevanju, ki so financirane iz javnih virov in so urejene v predpisih s področja socialnega varstva in zaposlovanja invalidov ter vključenosti v izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov v skladu s predpisi, ki urejajo šolsko zakonodajo. V tem primeru se število odobrenih ur osebne asistence zmanjša za število ur, ki so bile uporabniku priznane iz naslova teh storitev.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4)
Število odobrenih ur osebne asistence se zmanjša za število ur, za katere je uporabnik vključen v programe ali storitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ki so bile uporabniku priznane iz naslova vključenosti v izvedbeni načrt osebne asistence.«.