(1)
Pri določitvi višine letnega carinskega kontingenta se upoštevajo naslednji kriteriji:
1.
količinska razlika med proizvodnjo enakega ali primerljivega blaga na carinskem območju Republike Slovenije in potrebami porabnikov s sedežem v Republiki Sloveniji;
2.
potrebe po uvozu opreme, ki jo domače osebe uporabljajo v proizvodnji blaga in storitev za izvoz; za izvozno storitev se šteje storitev, opravljena v tujini na podlagi pogodbe med osebo s sedežem v Republiki Sloveniji in osebo s sedežem v tujini;
3.
potrebe po določenih količinah posameznega blaga za izvedbo določenih projektov v okviru sprejetih nacionalnih programov razvoja posameznih infrastrukturnih sektorjev, ki jih domače osebe potrebujejo pri izvedbi projektov po teh programih pod pogojem, da te projekte sofinancirajo mednarodne finančne inštitucije in je s kreditno pogodbo z mednarodno finančno inštitucijo dogovorjeno, da se iz odobrenega kredita ne smejo kriti stroški plačila uvoznih dajatev.
(2)
Pri določanju višine kontingentov se upoštevajo letni statistični podatki za posamezno blago na nivoju devetmestne tarifne številke carinske nomenklature; če teh podatkov ni na razpolago, se upoštevajo podatki o proizvodnji oziroma potrebah, zbranih v okviru ustreznih združenj proizvajalcev oziroma porabnikov v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije.
(3)
Višina carinskega kontingenta se določi praviloma za obdobje koledarskega leta. Če se carinski kontingent za posamezno blago določi med letom, se ta določi za obdobje do konca koledarskega leta in pri tem upošteva ustrezen delež na podlagi podatkov iz drugega odstavka tega člena.