Spremeni in dopolni se 28. člen, da se glasi:
V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. V novo zgrajenem stanovanjskem objektu so lahko maks. 3 stanovanja. V primeru rekonstrukcije, adaptacije ali spremembe namembnosti obstoječega objekta, pa se obstoječe število stanovanj ne sme povečevati.
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
-
tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4,
-
višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 40 cm,
-
v primeru etažnosti K+P+M je kolenčni zid novogradnje nad gotovim tlakom lahko visok do 100 cm s kapno lego vred,
-
kletne etaže ne smejo presegati tlorisa objekta,
-
streha: strešine v naklonu 35o do 45o.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
-
tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5,
-
streha: strešine v naklonu 35o do 45o.
Za oblikovanje objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja:
-
tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:2,
-
streha: strešine v naklonu 35o do 45o.
Za oblikovanje obrtnih delavnic velja:
-
tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:2,
-
streha: strešine v naklonu 35o do 45o.
Prostostoječi objekti za lastne potrebe morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 35o do 45o. Enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Objekt za lastne potrebe kot prizidek na fasadi, ki je vidna z javnih površin, mora imeti streho z enakim naklonom, kot ga ima osnovni objekt. Streho nad njim se izvede kot podaljšek strehe osnovnega objekta ali kot samostojno streho, ki se priključi na fasado kot vzporedna streha ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki si vidne z javnih površin.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja ali v njuno neposredno bližino.
Vrtne lope morajo biti lesene; strehe vrtnih lop so lahko šotoraste.
Postavljanje kioskov in podobnih prikolic ni dopustno.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
Oblikovanje ograj naj se zgleduje pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi elementi, ali z zidovi iz kamna.
Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.
Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).
Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10o). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžne strehe.
Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe.
Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju.
Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno. Razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm.
Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. Barva in material fasade se mora zgledovati po tradicionalnih primerih in ne sme izstopati iz konteksta celotnega naselja. Prevladujejo naj svetli toni in naravni odtenki. Oblikovanje oken, drugih odprtin in zaključkov mora upoštevati tradicionalno tipologijo stavb v vaseh pod Stolom.
Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitnosivi ali temnorjavi barvi.
Oblikovanje ograj ob javnih površinah se mora zgledovati pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi elementi, dopustne so tudi žive meje in polni zidovi (in sicer le avtohtoni kamen). Žične ograje so dopustne za zaščitne ograje (na primer varstvo vodnih virov) in na športnih igriščih, drugod morajo biti zasajene z živo mejo.
Višina ograje ne sme presegati 1,2 m, višina kamnite ograje pa 1 m; višje ograje so dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. Zaradi zagotavljanja preglednosti višina ograje ali žive meje v križišču ne sme biti višja od 0,60 m.
Protihrupne ograje morajo biti pretežno lesene ali ozelenjene. Varovalne ograje ob cesti in na mostovih v naseljih morajo biti obložene z naravnimi materiali (kamen, les), nosilni del je lahko kovinski.
Sajene žive meje, vrste strnjeno nasajenega grmičevja ali nizko drevje in grmičevje naj sestavljajo avtohtone rastlinske vrste, kot so gaber, javor, lipa, liguster, dren, brogovita, dobrovita, leska.
Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin.
Določbe tega člena veljajo tudi za gradnjo na zazidljivih stavbnih zemljiščih izven naselij (z).