5. člen
(splošna načela v zvezi s kmetijskimi površinami)
(1)
Najmanjša velikost kmetijske parcele, za katero se lahko vloži zahtevek v zbirni vlogi, je 0,1 hektarja, razen, če je v uredbah iz drugega odstavka 1. člena te uredbe določeno drugače ali če kmetijska parcela zaradi preseka s podatki VP_SLOJ ali DKOP_4_OJ, določenih v 15. členu te uredbe, postane manjša od 0,1 hektarja.
(2)
Površina lokalnih sort sadnih rastlin, vinske trte, hmelja in oljk za operacijo lokalne sorte iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve, se določi glede na delež površine, ki ga zasedajo sadike avtohtonih in tradicionalnih sort sadnih rastlin v sadovnjaku, vinske trte v vinogradu, hmelja v hmeljišču in oljk v oljčniku.
(3)
Za površino, ki je v sosednji državi, vlaganje zahtevkov iz uredb iz drugega odstavka 1. člena te uredbe ni mogoče. Ne glede na prejšnji stavek se kmetijska površina, ki je v sosednji državi in je v RKG vpisana kot del kmetijskega gospodarstva, pri obravnavi zahtevkov upošteva pri izračunu obtežbe ter letnega vnosa dušika.
(4)
Površine, ki jih upravičenec prijavi za svoje kmetijsko gospodarstvo na geoprostorskem obrazcu iz 2. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, morajo ostati prijavljene v RKG na tem kmetijskem gospodarstvu do poteka roka za vložitev zbirne vloge, določenega v prvem odstavku 8. člena te uredbe.
(5)
Za upravne preveritve površin, prijavljenih v zbirni vlogi, in za upravne preveritve površin, ki jih ima upravičenec vpisane v RKG, se upošteva pozicijska toleranca enega metra. Če je pozicijsko ujemanje večje kakor en meter, velja kot upravičena površina dejansko ugotovljena površina.