32. člen
(varovanje flore in favne in biotopov ter gozdnih zemljišč)
(1)
Izdelava projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja naj poteka v skladu z rezultati kartiranja habitatnih tipov. V območju so naravovarstveno vredna območja gozd Črni log, Radmožanski log, Dolinski pašnik, rastišče močvirske logarice pri Dolnjem Lakošu ter potok Ledava, Kobiljski potok in Mali potok s svojo vodno in obvodno vegetacijo. Dela v teh območjih naj ne potekajo v spomladanskem obdobju razmnoževanja (gnezdenje ptic, mrestenje dvoživk).
(2)
Vodni in obvodni prostor. Med gradnjo se je treba v največji možni meri izogibati vsem začasnim posegom v stoječe vode, vodotoke ali njihove puferske pasove, ki jih označuje grmovna ali drevesna vegetacija.
(3)
Preprečiti je treba odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopnega materiala, splakovanje delovnega orodja v okoliških vodah, spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v okoliške vode ter odtekanje naftnih derivatov, ki se uporabljajo za delovanje gradbenih strojev in transportnih sredstev. Vse naravno ohranjene vodotoke je treba med gradnjo varovati, regulirane pa obsaditi z obvodno vegetacijo ter tako omogočiti ponovno vzpostavitev obvodnih biotopov.
(4)
Kjer se avtocesta in hitra cesta približata vodnim površinam, se vsa dela izvede tako, da ne ogrožajo vegetacije, ribjih vrst in drugih organizmov ter tako, da ni moteno ribolovno upravljanje. 14 dni pred pričetkom gradnje je treba obvestiti o predvidenem začetku in poteku del ter sproti o vsakem posegu v vodotoke Ribiško družino Lendava. Omogoči se izvedbo preventivnega elektroizlova rib. Ob regulacijskem posegu v vodotoke je treba izloviti na mestu gradbenih del vse ribe in piškurje in jih preseliti v neprizadete dele istega ali podobnega vodotoka. V primeru najdbe potočnega raka je potrebno na predelu gradbenih del izloviti vse rake in jih preseliti gorvodno v neprizadeti del istega potoka. V primeru uničenja vodnega življa krije investitor stroške ribiški družini Lendava. Med gradnjo ne sme priti do uničenja območij drstišč, ki so zavarovana s predpisi, ki urejajo področje sladkovodnega ribištva. Pozornost je treba nameniti drstiščem v Ledavi, drstišč v ostalih vodotokih zaradi regulacij praktično ni več. Drstišče ciprinidnih vrst je tudi ribnik pod termalnim kopališčem ob lokalni cesti Zatak–Petišovci, ki ne sme biti zasut. Gradbena dela ne smejo potekati v času drstenja, med aprilom in koncem julija.
(5)
Gozdni prostor. V neposredni bližini avtoceste se v največji možni meri ohrani naravna oblika gozda. Odstraniti je treba le drevje do roba obcestnega prostora, sečnja mora omogočiti predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdnega roba. Preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo ustvarjene preseke je treba v globini eno do dveh drevesnih višin pričeti sanirati že v času gradnje in zasaditi z avtohtonimi vrstami, pri čemer je treba poskrbeti tudi za ustrezno vertikalno zgradbo oziramo zastopanost vseh slojev gozda. Sajenje mora potekati v spomladanskem ali jesenskem času.
(6)
Živalim se nekontrolirano prehajanje čez avtocesto in hitro cesto prepreči z varnostno žično ograjo višine 2,00 m. Vsem živalskim vrstam, ki jim bo z izgradnjo avtoceste in hitre ceste prekinjena migracijska pot, se varno prehajanje preko avtoceste oziroma hitre ceste zagotovi preko mostov in podvozov.
(7)
Na osnovi predhodnih naravovarstvenih pogojev in rezultatov Poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelal Urbis d.o.o, Maribor, pod številko projekta 171-PVO/2003, junija 2004 (v nadaljnjem besedilu: Poročilo o vplivih na okolje) so za potrebe prehodov živali pod oziroma nad avtocesto in hitro cesto zagotovljeni naslednji ukrepi:
(8)
Varovanju dvoživk in ostalih malih živali služijo ograje, za katere je v skladu s Poročilom o vplivih na okolje predvidena fazna izgradnja:
(9)
Na območju med km 5+890 in km 5+970 se uredi nadomestni biotop za dvoživke v skupni tlorisni površini približno 2.039 m2. Dno biotopa v površini približno 575 m2 je oblikovano na koti 156,80, pod najnižjo izmerjeno gladino podtalnico. Zagotovi se stalna ojezeritev biotopa.