Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine...

2390. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota (SD OPN 1)

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO) in 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 – UPB, 49/10 in 39/15) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 14. redni seji dne 30. junija sprejel

O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota (SD OPN 1)

I. UVODNI DOLOČBI

1. člen

(predmet odloka)

(1)

S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt Mestne občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: prostorski načrt).

(2)

Prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. Prostorski načrt velja za celotno območje Mestne občine Murska Sobota in je podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor.

(3)

Prostorski načrt je usklajen z mnenji nosilcev urejanja prostora oziroma s predpisi z njihovih delovnih področij.

2. člen

(vsebina prostorskega načrta)

(1)

Prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.

a)

Strateški del prostorskega načrta določa:

-

izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,

-

zasnovo prostorskega razvoja občine,

-

zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,

-

usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,

-

usmeritve za razvoj v krajini,

-

usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,

-

usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev,

-

koncept prostorskega razvoja mesta Murska Sobota.

b)

Izvedbeni del prostorskega načrta določa:

-

enote urejanja prostora,

-

območja namenske rabe prostora,

-

dopustno rabo prostora,

-

prostorske izvedbene pogoje.

(2)

Sestavni deli prostorskega načrta so:

-

besedilo prostorskega načrta (odlok) s prilogami,

-

grafični del prostorskega načrta,

-

priloge prostorskega načrta.

(3)

Priloge k besedilu prostorskega načrta so:

-

Priloga 1: Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni za posamezna območja podrobnejše namenske rabe,

-

Priloga 2: Zahtevano število parkirnih mest za različne vrste objektov,

-

Priloga 3: Pomen izrazov in kratic, uporabljenih v odloku.

(4)

Grafični prikazi prostorskega načrta so:

a)

Grafični prikazi strateškega dela:

-

zasnova prostorskega razvoja občine,

-

zasnova gospodarske javne infrastrukture,

-

okvirna območja naselij,

-

usmeritve za prostorski razvoj občine.

b)

Grafični prikazi izvedbenega dela so:

-

pregledna karta občine,

-

pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,

-

prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture,

-

legenda.

c)

Grafični prikazi posebnega dela so:

-

prikazi vzhodne obvoznice,

-

prikazi zahodne obvoznice.

(5)

Obvezne priloge prostorskega načrta so:

-

izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,

-

prikaz stanja prostora,

-

strokovne podlage,

-

smernice in mnenja,

-

obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta,

-

povzetek za javnost in

-

okoljsko poročilo.

II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja Mestne občine Murska Sobota

3. člen

(analiza stanja)

(1)

Mestna občina Murska Sobota leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, na osrednjem Ravenskem, med Muro na jugu in Ledavo na severu, na povprečni višini 190 m nad morjem. Meji na sosednje občine Tišina, Puconci, Moravske Toplice in Beltinci z območja Prekmurja in na Veržej, Križevci in Radenci z območja Prlekije. Nedaleč od občine so sosednje države Avstrija, Madžarska in Hrvaška. Bližina dveh evropskih držav je imela že v preteklosti pomembno vlogo v razvoju širšega območja. Predvsem je osrednji del Prekmurja z mestom Murska Sobota pomembno prometno vozlišče, kjer se stekajo poti iz vzhodne in severne Evrope (glavna cesta, železnica), s prometno in družbeno infrastrukturo pa povezuje tudi vse okoliške lokalne skupnosti.

(2)

Mestna občina meri 64,4 km² in šteje 19.313 prebivalcev (Registrski popis 2011). Vključuje mesto Murska Sobota in 11 naselij, ki jim pripadajo enako imenovane katastrske občine Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Rakičan, Rakičan – Jezera, Satahovci in Veščica ter na novo ustanovljeno romsko naselje Pušča, ki leži v k.o. Černelavci. Središče mestne občine je mesto Murska Sobota, ki je pomembno prometno središče širše regije. Šteje 11.427 prebivalcev (Centralni register prebivalcev in Register tujcev, stanje leta 2013) in zavzema površino 14,5 km². Pomembno vlogo kot regijsko središče je imela Murska Sobota s svojim zaledjem že v preteklosti.

(3)

Občina šteje 19.313 prebivalcev (Registrski popis 2011), od tega je 9.130 moških in 10.183 žensk. Število prebivalstva je naraščalo od leta 1961 do leta 1991 v mestu Murska Sobota z indeksom 2,12 v ostalih naseljih pa 1,32. Od leta 1991 prebivalstvo v povprečju upada (indeks 2002/1991 – 0,94), vendar na račun mesta, kjer je indeks 0,89. V ostalih naseljih v povprečju prebivalstvo narašča tudi v zadnjih letih in sicer z indeksom 1,07. Povprečna starost prebivalcev v občini je 39,7 let, kar je na povprečju Slovenije (39,5 let), več od povprečja Upravne enote (38,8) in manj od povprečja v statistični regiji (40,0 let). Največ prebivalcev je v mestu Murska Sobota (v deležu kar 61,9), v ostalih naseljih pa sorazmerno z velikostjo naselja. Naselja so enakomerno, v radiju do 5 km, razporejena okrog mesta, kar zagotavlja dobro dostopnost do družbenih funkcij mesta.

(4)

Po izobrazbeni strukturi je v mestni občini več oseb z višjo in visoko izobrazbo (15,34 %) kot v upravni enoti (8,38 %), statistični regiji (7,95 %) in Sloveniji (12,93 %). Po drugi strani pa je v občini kar 4,3 % prebivalstva brez oziroma z nepopolno osnovno šolo. Največ v naselju Černelavci (22,3 %), in sicer na račun romskega naselja Pušča, ki je v statistiki del naselja Černelavci. Brez naselja Černelavci je odstotek oseb z nepopolno osnovno šolo v občini le 2,4 %, kar je manj kot v upravni enoti (6,21 %), statistični regiji (5,93 %) in Sloveniji (6,95 %). Odstotek prebivalstva s srednjimi šolami je enak povprečju ostalih enot. Torej je v mestni občini dokaj dobra izobrazbena struktura.

(5)

Območje mestne občine je po površini izrazito kmetijsko, saj kar 3.924 ha ali 61 % celotne površine zavzemajo najboljša kmetijska zemljišča. Tudi glede dejanske rabe je pretežni del območja občine namenjen njivam in vrtovom (62,93 %). Vendar v občini kmetijska dejavnost ni vodilna panoga. Tudi v okoliških naseljih, ki sicer imajo še kmečki značaj, je vse manj kmetij, kjer se intenzivno ukvarjajo s poljedelstvom ali živinorejo. Posamične kmetije v kmečkih naseljih (največ jih je v Bakovcih in Satahovcih), se usmerjajo bolj v rejo živine. V kmetijskih dejavnostih je zaposlenih le 2,9 % prebivalstva občine.

(6)

Gospodarski razvoj občine je usmerjen v industrijo in obrt ter storitvene dejavnosti, kjer ima kmetijska predelovalna industrija že veliko tradicijo. Industrijski obrati so pretežno v mestu Murska Sobota. V storitvenih dejavnostih je zaposlenih kar 57,6 % prebivalstva.

(7)

Mesto Murska Sobota je širše regijsko središče s pomembno prometno funkcijo in povezovanjem s sosednjima državama Avstrijo in Madžarsko. Ostala naselja so kvalitetna bivalna območja brez pomembnejših funkcij. Zaradi bližine mesta (najbolj sta oddaljeni naselji Bakovci – 3,5 km in Kupšinci – 3,0 km) v naseljih ni potrebe po razvoju družbenih in gospodarskih dejavnosti, saj prebivalci le-te zadovoljujejo v mestu.

(8)

Vsa naselja v Mestni občini Murska Sobota so neposredno navezana na mesto s cestnimi povezavami, ki omogočajo dostopnost. Vendar so to istočasno kategorizirane ceste z medkrajevnim prometom, kar povzroča preobremenjenost in posledično zastoje ob konicah. Predvsem ni ustrezne povezave med severnim, zahodnim in južnim delom mesta. Javni promet je urejen na zadovoljivi ravni, urejene šolske in delavske avtobusne linije do končnih naselij Kupšinci, Bakovci, Krog in Rakičan ter mestni avtobusni promet med mestnim središčem in aktualnimi lokacijami na obrobju mesta (trgovski centri, šole).

(9)

Na območju občine so nahajališča proda in peska. Izkazan je interes za nadaljnje izkoriščanje mineralnih surovin s povečanjem gramoznic ob avtocesti. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), v katerem se določi podrobnejše pogoje. Za nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov.

(10)

V mestni občini so posebna ogrožena območja poplavna območja ob vodotokih ter posamični proizvodni objekti v kmetijskih območjih in v gospodarskih conah. Poplavna območja predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeščanje dejavnosti. Občina zato med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče oziroma prostorski razvoj na teh območjih načrtuje z ustreznimi zaščitnimi ukrepi iz občinskega načrta zaščite in reševanja.

4. člen

(težnje in problemi prostorskega razvoja)

(1)

Težnje prostorskega razvoja v Mestni občini Murska Sobota se bistveno ne razlikujejo od teženj razvoja v ostalih občinah v Sloveniji. Pritiski na prostor, ki negativno vplivajo na kakovost bivalnih območij in na stanje okolja nasploh, so prisotni v vseh urbanih in podeželskih območjih v Sloveniji. Najbolj so izpostavljena večja urbana središča, v mestni občini je to mesto Murska Sobota. Zaradi načrtovanih prometnih in drugih infrastrukturnih koridorjev, ki potekajo skozi mesto ali v njegovi neposredni bližini naraščajo predvsem težnje po širitvi mesta do južne obvoznice in do avtoceste in na ostalih robovih mesta. V mestu naraščajo tudi težnje po ponovnem razvoju proizvodnih in drugih dejavnosti v novi industrijski coni.

(2)

Mestna občina Murska Sobota nima novejšega razvojnega programa, ki bi razvoj posameznih dejavnosti apliciral v prostor. Razvojno definirana je le nova industrijska cona na severni strani mesta Murska Sobota, kjer pa tudi še niso znani vsi investitorji. Težnje prostorskega razvoja so razvidne predvsem iz državnih strateških planov, iz občinskih prostorskih sestavin planov oziroma njihovih vsakokratnih sprememb in dopolnitev ter iz občinskih izvedbenih prostorskih aktov. V postopkih sprememb in dopolnitev planov se prostorski razvoj kaže v težnjah po širitvi zazidalnih območij, brez upoštevanja možne sanacije degradiranih in praznih površin v mestu in naseljih in brez upoštevanja morebitnih negativnih vplivov na bivalno in naravno okolje. Prostorski razvoj je torej še zmeraj spontan in temelji predvsem na posamičnih pobudah investitorjev in lastnikov zemljišč. V mestu Murska Sobota tudi ni določena podrobnejša namenska raba zemljišč, zato je kljub obsežnim nezazidanim površinam razporeditev dejavnosti nedefinirana.

(3)

Razvojne težnje poselitve temeljijo na podatku, da prebivalstvo v mestu Murska Sobota upada, narašča pa v okoliških naseljih. Razlogi za to so pomanjkanje stavbnih parcel v mestu in odsotnost investitorjev za gradnjo večstanovanjskih objektov (blokov). Mesto Murska Sobota je pomembno regionalno središče, kjer prebiva in dela pretežni del prebivalstva mestne občine. V mestu so rezervirana zemljišča za razvoj gospodarskih dejavnosti v obrtno-industrijski coni, ki so delno že opremljena z gospodarsko infrastrukturo, primanjkuje pa rezervnih površin za širitev družbene infrastrukture in za stanovanjsko gradnjo. Težnja na stanovanjskem področju je gradnja individualnih stanovanjskih objektov. Ker mesto Murska Sobota nima veljavnega urbanističnega dokumenta, ki bi usmerjal razvoj dejavnosti po dogovorjenem coningu, je razvoj dejavnosti spontan in zato neracionalen. Ker tudi mestni promet, ki bi hitro in učinkovito povezoval ključne dele mesta, še ni dovolj razvit, je dislokacija centralnih dejavnosti trenutno toliko bolj neracionalna.

(4)

Intenzivno se zazidavajo območja ob mestnih vpadnicah s trgovskimi objekti, kar povečuje prometne obremenitve mestnih vpadnic, ki so istočasno kategorizirane medkrajevne ceste. To povzroča značilno praznjenje mesta.

(5)

V okoliških naseljih, ki so pretežno že izgubila kmečki značaj, je še zmeraj prisotna težnja po pozidavi robnih parcel, čeprav je v večini naselij še dovolj nepozidanih parcel za stanovanjsko gradnjo. Individualne stanovanjske hiše so še zmeraj na vrhu izbora za dobre bivalne pogoje, seveda so vsa naselja na območju mestne občine v celoti opremljena z gospodarsko javno infrastrukturo. Pri oblikovanju objektov se teži k sodobnim oblikam in obdelavam, kar je v nasprotju z morfologijo in tipologijo naselij.

(6)

V nekaterih naseljih se pojavljajo pobude za vnos novih dejavnosti, npr. turistična območja v kmečka naselja, kar se ne sklada s tipologijo in kmetijsko usmerjenostjo naselja. V naseljih s kmetijskimi objekti (Bakovci, Satahovci) narašča težnja po povečanju kapacitete obstoječih proizvodnih objektov, kar povzroča konflikte v naselju in dodatno obremenjuje okolje.

(7)

Razvojne težnje na področju infrastrukture so usmerjene v ureditev cestnih prometnih površin, saj narašča osebni avtomobilski promet. Urejene so vse ceste in ulice v mestu in v vseh naseljih ter vse ostale lokalne ceste in poti. Javni potniški promet ni dovolj razvit, naraščanje osebnega prometa povzroča obremenitve vseh kategoriziranih in lokalnih cest, še posebej pa vseh mestnih ulic. V vseh naseljih, ki so v celoti opremljena s komunalno gospodarsko infrastrukturo, narašča težnja po gradnji ločene meteorne kanalizacije. Pri tem se pojavlja problem sprejemnikov meteorne vode, saj ni površinskih odvodnikov, izpust v teren pa tudi ni proučen.

(8)

Urejanje kmetijskih zemljišč občina načrtuje kot nadaljevanje planskih usmeritev iz prostorskih sestavin. Občina je v letih 2008–2010 izvedla komasacije kmetijskih zemljišč v katastrskih občinah Bakovci in Krog, načrtovana je še zložba v vseh ostalih katastrskih občinah na območju Mestne občine Murska Sobota. V občini se povečuje število večjih kmetijskih gospodarstev, ljubiteljsko kmetovanje se zmanjšuje in opušča. Kmetijska dejavnost postaja čedalje bolj panoga, enakovredna ostalim dejavnostim, s katero se je možno tudi preživljati. Seveda le v povečanem obsegu kmetijskega gospodarstva, kar povzroča okoljske in vidne spremembe v naseljih. Poseben problem v razvoju večjih kmetij je razdrobljena posest. V preteklosti razdrobljena kmetijska zemljišča, ki so se delila med dediče, se združujejo, kar povzroča spremembo v kulturni krajini.

(9)

Zaradi neugodnih klimatskih razmer (neugodna razporeditev padavin), ki zaradi suše zmanjšujejo proizvodnji potencial kmetijskih zemljišč, je vse več teženj po intenzivni pridelavi pod rastlinjaki z namakanjem in ogrevanjem. Pri tem se računa na maksimalni izkoristek geotermalne energije, ki jo je možno pridobiti iz številnih vrtin.

(10)

Zaradi gradnje avtocestnih odsekov so se izkoristile zaloge gramoza. Dodatne težnje po odpiranju novih pridobivalnih prostorov se pojavljajo kot širitev obstoječih gramoznic zaradi lokalnih potreb.

(11)

Del območja občine ob Muri sega v območja varstva narave. Za regijski park Mura bo izdelana krajinska zasnova, vendar za celotno območja varstva, tako, da Mestna občina Murska Sobota posebnih varstvenih dokumentov ne bo pripravljala.

5. člen

(možnosti prostorskega razvoja občine)

(1)

Možnosti prostorskega razvoja v občini so ugodne, saj leži občina na ravnini ter izven ogroženih in nevarnih območij. Poselitvena območja so strnjena, razpršene poselitve ni. Širitev poselitvenih območij ovirajo najboljša kmetijska zemljišča, ki pokrivajo pretežni del občine. Medtem ko je v naseljih še dovolj nezazidanih stavbnih zemljišč in se razvoj usmerja znotraj naselij, je prostorski razvoj mesta Murska Sobota v sedanjih okvirih omejen, zato se načrtuje širitve izven sedanjih meja, predvsem v severnem in južnem delu. Celotno območje mesta je obdano z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, zato je dolgoročni razvoj mesta možen le na teh zemljiščih.

(2)

Na področju infrastrukture so možni dodatni priključki na gospodarsko javno infrastrukturo v vseh naseljih. Na razpolago so ustrezne kapacitete pitne vode, možen je priključek na kanalizacijsko omrežje, zagotovljena je oskrba z električno energijo, plinom in toplo vodo. Zgrajeno je tudi telekomunikacijsko omrežje. Na posamičnih območjih mesta in v naseljih z večjimi utrjenimi površinami je treba zagotoviti le odvod meteornih voda. Pri načrtovanju večjih površin in večjih objektov se preuči tudi možnost alternativnih virov energije.

(3)

Razvoj turizma in rekreacije temelji na naravnih danostih, predvsem so to že obstoječa rekreacijska območja v naseljih in v območjih varstva narave ob Muri. Širitve se načrtujejo na obstoječih lokacijah in na območjih, kjer se sanira degradirani prostor (opuščene gramoznice).

(4)

Prometne povezave med posameznimi deli mesta je možno vzpostaviti le z gradnjo novih obvoznic, predvsem je nujna vzhodna obvoznica, za katero je že določena trasa, preučiti pa je treba tudi najustreznejšo varianto za severno obvoznico.

(5)

Na področju kmetijstva so ugodne možnosti za razvoj poljedelstva, vzgojo različnih kultur pod rastlinjaki z ustreznim sistemom namakanja in z možnostjo ogrevanja z geotermalno vodo. Zaradi razdrobljene posesti je na celotnem območju občine načrtovana zložba kmetijskih zemljišč (komasacija).

(6)

Razvoj gospodarskih dejavnosti je usmerjen v večjo, že definirano gospodarsko cono na severni strani mesta Murska Sobota in manjše cone na robovih mesta.

(7)

Južni del občine je bogato ležišče proda in peska. Izkoriščenje je možno s spremembo rabe na manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč in na zemljiščih, ki so izven območij varstva narave in izven drugih varovanih območij. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je treba sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Za nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov.

6. člen

(razvojne potrebe v občini in razvojne potrebe države in regije)

(1)

Temeljni cilj Strategije prostorskega razvoja Slovenije je pomembnejša vloga mest, ki bodo pospeševala razvoj Slovenije v nacionalnem in evropskem okviru. Državni strateški plan vzpodbuja policentrični razvoj naselij. Krepi se vloga lokalnih središč, vzpodbuja se razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne migracije. Dejavnosti v prostoru občine se usmerja na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi.

(2)

Občinsko središče Murska Sobota, ki je urbano naselje in tudi regijsko središče, se bo razvijalo kot središče nacionalnega pomena s poudarkom na razvoju sodelovanja s čezmejnimi območji na Madžarskem in Avstriji ter kot pomembno regionalno prometno vozlišče. Ob njem se razvija tudi prometne terminale nacionalnega pomena v neposredni povezavi z gospodarskimi conami, ki so sestavni del terminalov ali samostojne prostorske enote v njihovi bližini.

(3)

Naselja morajo biti varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena. Kvaliteta bivalnega okolja se zagotavlja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne oskrbe s pitno vodo in z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(4)

Podeželski prostor, ki obsega del Mestne občine Murska Sobota, je pomemben življenjski in gospodarski prostor, zato se vzpodbuja njegov celovit razvoj v povezavi z urbanimi središči. Poselitev se usmerja v lokalna središča in druga strnjena naselja na obstoječa stavbna zemljišča. Ohranja se tradicionalna struktura naselij, gradnja se prilagaja tradicionalni arhitekturi.

(5)

Na področju prometne infrastrukture so v mestni občini načrtovane nove železniške povezave (obvozna železniška proga, Murska Sobota–Lendava in Murska Sobota–Avstrija). Načrtovana je gradnja južne, vzhodne in vzhodne obvozne ceste ob mestu Murska Sobota, dolgoročno pa tudi severne obvozne ceste. Država vzpodbuja nadaljnje povezovanje omrežja kolesarskih poti in turističnih rekreacijskih poti z evropskimi omrežji.

(6)

Vzpodbuja se povezovanje in združevanje obstoječih TK omrežij in sistematično uvajanje novih tehnologij. Konkretnih ukrepov za območje Mestne občine Murska Sobota ni.

(7)

Oskrba države z energijo temelji na posameznih energetskih sistemih, s katerimi se omogoča skladen razvoj ter zagotavlja kvalitetno, zanesljivo, ekonomično in zadostno oskrbo z električno energijo. Mestna občina Murska Sobota ima izdelano Energetsko zasnovo, v kateri so določeni ukrepi za boljšo energetsko učinkovitost. Predvsem je to sanacija objektov in energetskih naprav ter iskanje alternativnih energetskih virov. Vzpodbuja se pridobivanje energije iz geotermičnih virov, biomase in s predelavo organskih odpadkov na bioplinarnah ter izkoriščanje sončne energije. Prioritetno je priključevanje na obstoječe toplovode, vzpodbuja se gradnja novih objektov za daljinsko ogrevanje. Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se poveča pretočno fleksibilnost ter zgradi dodatne plinovode.

(8)

Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme (Pomurski vodovod). Na območju mestne občine je več vodnih zajetij, ki so povezana v enoten sistem oskrbe, ki poleg mestne občine napaja še pretežni del Prekmurja, predvsem območje Goričkega.

(9)

Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo. Tako območje je celotno območje mestne občine.

(10)

Gozdovi v obravnavanem območju imajo velik krajinski, ekološki, kulturni in rekreativni pomen, zato se gospodarjenje prilagodi zahtevam po ohranitvi, čeprav se ne spodbuja povečevanje gozdnih površin. Ohranjajo se tudi gozdne površine v naseljih in se vključijo v zeleni sistem.

(11)

Vode so najpomembnejši vir za prostorski razvoj ter hkrati najbolj ranljiv naravni vir. Med najpomembnejšimi sistemi celinskih voda je tudi Murski hidrografski sistem, ki zagotavlja oskrbo z vodo ter za gospodarsko in rekreacijsko rabo.

(12)

Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve na območju mestne občine razpolaga s silosnimi objekti in hladilnico.

7. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1)

Mesto in občina sta dobro povezani s sosednjimi občinami in preostalo Slovenijo ter s sosednjimi državami. Mestna občina Murska Sobota ima pomembno lego ob V. panevropskem prometnem koridorju, ki se navezuje na evropska infrastrukturna omrežja Trans European Network – TEN. Skozi mesto potekajo državne ceste, ki povezujejo mestno občino s sosednjimi občinami. Neposredno je mestna občina povezana z vsemi mejnimi občinami (Beltinci, Puconci, Moravske Toplice, Tišina) ter vsemi občinami na območju Pomurja tudi z javnimi avtobusnimi linijami, ki pa se zaradi nerentabilnosti ukinjajo. Poleg cest povezuje mesto in občino s preostalo Slovenijo in sosednjo Madžarsko tudi železniška proga. Ta povezuje le večja mesta, medtem, ko v regiji ni lokalne povezave med Mursko Soboto in Lendavo ter Mursko Soboto in Gornjo Radgono.

(2)

Reka Mura, ki poteka na južnem robu občine je plovna le v turistične namene, prav tako se v turistične namene uporablja letališče pri Rakičanu, ki je v strategiji prostorskega razvoja opredeljeno kot javno letališče.

(3)

Lega Mestne občine Murska Sobota, njena vloga v širšem območju in nove razvojne možnosti postavljajo občino, predvsem pa mesto Murska Sobota, na pomembno mesto na skrajnem severovzhodnem delu države. Vloga občine se kaže v teh smereh:

-

občina ostaja upravno, družbeno in oskrbno središče ožje in širše regije, v kateri so nove občine Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina ter občine na območju upravnih enot Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer. S funkcijami regionalnega središča občina in mesto Murska Sobota povezujeta navedene občine v enotno prostorsko in družbeno regijo, ki je tudi statistična regija;

-

z izgradnjo državne in občinske prometne infrastrukture postaja občina pomembna vez med državo Slovenijo in sosednjimi državami Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Prometne povezave odpirajo predvsem možnosti za sodelovanje na gospodarskem področju. Mesto Murska Sobota ostaja tudi kulturno in družbeno središče.

8. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1)

Cilji skladnega prostorskega razvoja temeljijo na podlagi izhodišč o stanju, težnjah, potrebah in možnostih prostorskega razvoja, ki so opisane v gornjih poglavjih. Izhodišča za skladen prostorski razvoj izhajajo tudi iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in evropskih dokumentov, ki jih je Slovenija z vstopom v Evropsko unijo sprejela kot del prostorskega načrtovanja.

(2)

Glavna izhodišča, ki so podlaga za cilje skladnega prostorskega razvoja so visoka izobrazbena struktura v občini, zgrajena in načrtovana večja državna gospodarska javna infrastruktura, opremljena industrijska cona, pomanjkanje površin v mestu Murska Sobota za stanovanjsko gradnjo in družbeno infrastrukturo. Evidentno je tudi naraščanje prometa v mestu in primestnih naseljih, naraščanje teženj po pozidavi robov mesta, ki pa so prometno nepovezani ter praznjenje ožjega mestnega središča. Osnova za razvoj občine so tudi naravne danosti, kot so kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom, bogata ležišča gramoza ob Muri, ležišča geotermalne vode, bogastvo podtalnih voda ter območja varstva narave in območja kulturne dediščina.

(3)

Cilji prostorskega razvoja Mestne občine Murska Sobota so:

-

mesto Murska Sobota ostaja regionalni center,

-

ohranja se mestno jedro in zavarovana območja,

-

dopolnjuje se funkcijo mesta in podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti,

-

vzpodbuja se dopolnilno gradnjo v območjih individualne stanovanjske gradnje,

-

zagotovi se dodatna zemljišča za stanovanja na južnem robu mesta in v vseh naseljih,

-

zagotovi se površine za razvoj dodatne družbene infrastrukture,

-

uredi se promet v mestu in med mestom in naselji z izgradnjo obvoznih cest ob mestu,

-

izkoristi se bližina avtoceste z razvojem gospodarskih con,

-

zagotovi se kvaliteto bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene infrastrukture,

-

izboljša se prometno varnost z ureditvijo kritičnih točk v mestu in ureditvijo obvoznih cest,

-

uravnoteži se oskrbo z naravnimi viri, mineralnimi surovinami,

-

vzpodbuja se rabo obnovljivih virov energije,

-

vzpodbuja se racionalno ravnanje z odpadki,

-

ustvarja se bivalna in delovna okolja za dvig kvalitete življenja in bivanja (urbana prenova, izboljšanje dostopnosti, ureditev zelenih površin, zagotovitev parkirnih površin, ustrezna razporeditev oskrbnih centrov, ustvarjanje novih delovnih mest),

-

vzpodbuja se urejanje prostora v skladu s preventivnimi ukrepi za varnost ljudi in njihovega premoženja v bivalnih in delovnih okoljih.

(4)

Na področju infrastrukture so povečane težnje po gradnji državne prometne in energetske infrastrukture. Predvsem so to južna, vzhodna, zahodna in severna obvozna cesta ter obvozna železnica z odcepom na vzhod proti Lendavi in na zahod proti Avstriji. V pripravi je tudi gradnja dveh povezovalnih 110 kV daljnovodov Murska Sobota–Mačkovci in Murska Sobota–Lendava.

(5)

V odprtem prostoru so načrtovani dodatni ukrepi za izboljšavo kmetijskih zemljišč, ki so bili načrtovani že v bivših planskih aktih, predvsem je prisotna težnja po zložbi kmetijskih zemljišč. Izvedena je zložba kmetijskih zemljišč v k.o. Bakovci in Krog, prioritetno se bo izvedla še v Satahovcih in postopoma v ostalih katastrskih občinah.

(6)

Med cilje prostorskega razvoja so uvrščena tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče. Obstoječe dejavnosti se usmerjajo izven območij, ki so ali bodo ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč.

2. Zasnova prostorskega razvoja občine

9. člen

(zasnova prostorskega razvoja)

Zasnova prostorskega razvoja občine izhaja iz razvojnih potreb, ki temeljijo na obstoječem stanju prostora in naravnih danostih. Zasnova prostorskega razvoja določa:

-

prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti,

-

omrežje naselij, z njihovo vlogo in funkcijo,

-

temeljne smeri prometnega povezovanja,

-

druga razvojno pomembna območja,

-

območja urbanističnih načrtov,

-

območja za zagotavljanje varnosti pred naravnimi nesrečami, predvsem poplavne varnosti.

10. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)

Osnovna delitev funkcij prostora je podana v obstoječih planskih aktih z osnovno namensko rabo zemljišč in se v zasnovi ne spreminja. Občina je v celoti pokrita z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, ostala kmetijska zemljišča so le manjše površine med naselji in v murskih gozdovih. Ta groba delitev občine, ki izhaja iz naravnih danosti in primarne rabe, vpliva na organizacijo prostora v občini in predstavlja tudi osnovo za nadaljnji prostorski razvoj občine:

-

poselitev se prvenstveno usmerja na degradirana in prazna zemljišča znotraj naselij, temu sledi zgoščevanje poselitve in zapolnitev nezazidanih ali nezadostno izkoriščenih zemljišč v mestu Murska Sobota in šele nato na razširjena območja južno od mesta,

-

gospodarske dejavnosti se razvija v mestu Murska Sobota in ob priključkih na avtocesto,

-

centralne dejavnosti se razvija v mestu Murska Sobota,

-

ostala naselja so nižinska strnjena naselja brez razpršene poselitve, ki se zgoščajo z notranjim razvojem in po potrebi širijo,

-

celoten odprti prostor občine je namenjen kmetijstvu,

-

južni del občine, ob Muri je naravovarstveno območje.

(2)

Ohranja in razvija se kmetijske dejavnosti na celotnem območju občine. Večje kmetijske proizvodne objekte se usmerja izven naselij in izven varstvenih območij. Na kmetijskih zemljiščih se zagotovi možnost intenzivne proizvodnje pod rastlinjaki z namakanjem in z možnostjo ogrevanja z geotermalno energijo. Rastlinjake se prvenstveno postavlja ob naseljih kot širitev kmetije.

(3)

Gospodarske dejavnosti se usmerja v občinsko središče, v že definirana območja, načrtuje se širitev gospodarskih con ob priključkih na avtocesto.

(4)

Centralne dejavnosti se razvija v občinskem središču v mestu Murska Sobota in na obstoječih lokacijah v primestnih naseljih. V ostalih naseljih se zagotovi osnovna oskrba in servisi.

11. člen

(omrežje naselij z njihovo vlogo in funkcijo)

(1)

Naselja so razvrščena v več stopenj glede na funkcijo, stopnjo centralnosti, opremljenost in izgrajenost. Mesto Murska Sobota je središče nacionalnega pomena s funkcijo občinskega središča, kjer je prebivalcem mesta in občine zagotovljena celotna oskrba z vsemi družbenimi funkcijami:

-

osnovna preskrba z življenjskimi potrebščinami,

-

primarna zdravniška in socialna oskrba,

-

osnovno šolstvo, srednje šolstvo, visoko šolstvo,

-

osnovna komunalna opremljenost in s tem povezane lokalne javne službe,

-

osnovne prometne in PTT storitve,

-

prostori za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in političnih dejavnosti,

-

osnovni pogoji za športno in kulturno dejavnost,

-

bančne in finančne storitve,

-

informacijsko-dokumentacijska dejavnost,

-

požarna varnost in

-

civilna zaščita.

(2)

Ostala naselja v območju obdelave so funkcijsko manj pomembna. So del urbaniziranega mestnega območja z bivalno funkcijo. Dodatne družbene funkcije so trenutno razvite v Rakičanu (bolnišnica, srednja šola), lahko pa vsa naselja zaradi neposredne navezave na mesto prevzamejo določene centralne funkcije, npr. športni center, prometni terminal, podjetniški inkubator, vzorčno ekološko naselje, botanični vrt itd. V nekaterih naseljih je zadovoljena osnovna preskrba in servisi.

(3)

Na območju Mestne občine Murska Sobota se naselja razvijajo v skladu s svojo obstoječo funkcijo:

-

mesto Murska Sobota se razvija v širše regionalno središče s pomembno prometno funkcijo in povezovanjem s sosednjimi državami Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Določene funkcije, ki v samem mestu nimajo zagotovljenih zadostnih površin se lahko oblikujejo v drugih naseljih kjer se jim zagotovi velike proste površine, tudi za kasnejšo širitev in dodatno ponudbo;

-

ostala naselja kot kvalitetna bivalna območja trenutno brez pomembnejših funkcij. Zaradi bližine mesta (najbolj so oddaljena naselji Bakovci, Kupšinci in Veščica) se v primeru, da v mestu Murska Sobota ne bo ustreznih večjih površin, po potrebi v ostala naselja lahko umestijo tudi centralne in družbene dejavnosti;

-

v naseljih Bakovci, Kupšinci, Veščica, Polana in Satahovci se ohranja in razvija tudi kmetijska dejavnost.

12. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1)

Dosedanje prometne povezave v občini in povezave s širšim območjem so potekale po cestnem in železniškem omrežju v dveh glavnih smereh: vzhod – zahod kot povezava s sosednjimi občinami, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško ter sever – jug kot povezava s sosednjimi občinami Goričkega, Prlekije in preostalo Slovenijo.

(2)

Nov prometni koridor je začrtana z avtocesto, ki preseka občino v smeri V – Z ter omeji in na novo definira prostorski razvoj mesta Murska Sobota kakor tudi občine na južni strani. Na avtocesto se bo preko priključnih cest navezoval mestni obroč, ki bo obkrožal mesto z vseh štirih strani. Južna obvozna cesta je v prostoru že definirana s sprejetjem izvedbenega akta, za južni del vzhodne obvoznice je prostorski akt v izdelavi in sprejemu, saj je že v območju stavbnih zemljišč. Za severni del vzhodne obvoznice in zahodno obvoznico so trase določene, za severno obvozno cesto je podan le idejni koridor.

(3)

Načrtovana je železniška obvozna proga na vzhodni strani mesta ter železniške povezave Murske Sobote z Lendavo in z Avstrijo. Trase so še v fazi načrtovanja, v občinskem prostorskem načrtu jih prikazujemo kot koncept razvoja prometa, brez definirane namenske rabe. Ob križanju pomembnih prometnih koridorjev se bo v prostor umestil prometni terminal, ki prav tako še ni prostorsko določen in je vezan na izbiro variantnih rešitev prometnih koridorjev.

13. člen

(druga razvojno pomembna območja)

(1)

Med druga razvojno pomembna območja štejemo območja varstva narave ob Muri, vključno z reko Muro ter območja mineralnih surovin kot potencialna rekreacijska območja. Reka Mura je s širšim območjem v ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, ožje območje znotraj visokovodnega nasipa je območje regijskega parka. V teh območjih se pod pogoji varstva narave razvija turizem v obliki pohodništva in kolesarjenja (učne poti) ter posamična rekreacijska in športna območja na opuščenih gramoznicah.

(2)

Med razvojno pomembna območja sodijo tudi območja mineralnih surovin, predvsem je to še delujoča gramoznica ob Bakovski cesti, kjer je zaradi lokalnih potreb načrtovana širitev. Aktualna ležišča proda in peska so tudi ob avtocesti in v Bakovcih. Po končani eksploataciji se vsa območja gramoznic namenijo za športne, rekreacijske in turistične potrebe. Kot rekreacijske površine so že urejene opuščene gramoznice na celotnem južnem delu občine. Pri urejanju gramoznic v rekreacijska območja je treba upoštevati vse vidike zaščite ljudi pred nesrečami.

(3)

Posebna športno rekreacijska območja v povezavi s turistično dejavnostjo so načrtovana na severni strani mesta Murska Sobota kot širitev obstoječi športnih in rekreacijskih površin (športni stadion, kopališče). Območja se bodo funkcionalno navezovala na univerzitetno središče (kampus) na območju sedanje vojašnice.

14. člen

(območje urbanističnega načrta)

(1)

Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje urbanih središč. Mesto Murska Sobota je regionalno središče in središče občine. Zaradi lege na križišču prometnih koridorjev je tudi pomembno regionalno prometno vozlišče. V mestu se v zasnovi prostorskega razvoja preveri obstoječa stavbna zemljišča in določi nova razporeditev površin. Z urbanističnim načrtom se določi tudi površine za širitev ter vzpostavi zeleni sistem naselja.

(2)

Območje urbanističnega načrta zajema območja stavbnih zemljišč, ki v sedanjih planskih aktih opredeljujejo območje mesta. V območje urbanističnega načrta so vključena tudi vsa zemljišča, ki so predvidena za širitev mesta po fazah.

3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

15. člen

(prometna infrastruktura)

(1)

Zaradi pozidave celotnega roba mesta Murska Sobota in slabe ter neučinkovite povezave posameznih območij mesta, so prioritetni cilji na področju urejanja cest naslednji:

-

zgraditi obroč mestnih obvoznih cest, ki bodo povezovale poslovne cone na robu mesta med sabo in s središčem mesta,

-

urediti lokalne ceste, predvsem povezovalne ceste z avtocestnimi priključki,

-

urediti Kopališko in Markišavsko cesto,

-

urediti vsa križanja cest z železnico v skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09).

(2)

Južna obvoznica in vzhodna obvoznica sta v prostoru že določeni s podrobnimi prostorskimi načrti, zahodna obvoznica je definira z občinskim prostorskim načrtom, severna obvoznica pa ima le idejni koridor.

(3)

Načrtovana je selitev avtobusne postaje v bližino železniške postaje, kjer se bo zgradil mestni prometni terminal, navezan na obvozno cestno in železniško omrežje.

(4)

V Mestni občini Murska Sobota so kolesarske poti urejene ob vseh mestnih vpadnicah, ki povezujejo bližnja naselja Černelavci, Bakovci, Krog in Rakičan, vendar so enostranske, to pomeni, da sta obe smeri vožnje na eni strani ceste, kar le delno zagotavlja varnost kolesarjem in pešcem. Načrtuje se izgradnja dodatnih kolesarskih poti ob obstoječih cestah in ob zelenem sistemu mesta Murska Sobota ter po potrebi sanacija ali dograditev obstoječih kolesarskih in pešpoti. Načrtovana je tudi kolesarska pot ob Muri.

(5)

Turistične, rekreacijske in pešpoti v mestni občini so označene le delno. So spontane in priložnostne in potekajo ob lokalnih cestah in javnih poteh. Načrtovane so označbe obstoječih poti ter gradnja dodatnih rekreacijskih poti ob obeh bregovih razbremenilnega kanala, ob Ledavi na območju mesta, po visokovodnem nasipu ob Muri ter po obstoječih poljskih in gozdnih cestah in poteh v odprtem prostoru.

(6)

Cilji na področju železniškega prometa so:

-

križanja železnice s cestami se izvedejo v skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09),

-

zgradi se obvozno železniško progo za tovorni promet na vzhodni strani mesta, ki je prikazana v strateškem delu občinskega prostorskega načrta kot državno prostorsko ureditev, dokončna trasa pa se določi na podlagi študije variantnih rešitev.

(7)

Predvidena je tudi železniška povezava med Mursko Soboto in Lendavo ter Mursko Soboto in Avstrijo. Trase so v fazi proučevanja variant. Variante so načrtovane v več koridorjih, ki še niso natančno definirani, zato še niso predmet planskih aktov države. V prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota so prikazane informativno v strateškem delu.

(8)

Na območju Mestne občine Murska Sobota je letališče Murska Sobota pri Rakičanu (Jezera), z 1,5 km dolgo glavno in 1,0 km dolgo prečno travnato stezo. Letališče ima vplivno območje v radiu 10 km in referenčno višino na 184 m n. m. Letališče je namenjeno za turistične in rekreacijske dejavnosti, vendar je opredeljeno kot javno letališče. Širitve na letališču zaenkrat niso načrtovane, možne pa so širitve za dodatne turistične in gospodarske potrebe.

(9)

Območje Mestne občine Murska Sobota se nahaja v vplivnem območju letališča Murska Sobota (v k.o. Rakičan), preko območja občine potekajo tudi zračne poti. Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati vzletno-priletne in druge omejitvene ravnine letališča ter omejitve v območjih zračnih poti.

(10)

V Mestni občini Murska Sobota ni vodnih poti. Plovbo omogoča le reka Mura, vendar le v turistične namene. Prečkanje reke Mure je možno tudi z brodom.

(11)

Z bližino avtoceste in urejenih priključkov nanjo se je v mestni občini, predvsem pa v mestu Murska Sobota, povečala vloga regionalnega prometnega vozlišča. Zato je ob avtocesti načrtovan razvoj prometnega terminala za kombiniran promet, ki je definiran že v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije.

(12)

Javni potniški promet je omejen na avtobusne povezave s sosednjimi kraji in mesti v statistični regiji in v preostali Sloveniji ter na železniški promet do Madžarske in preko Pragerskega v preostali Sloveniji. Lokalne povezave v občini so omejene na avtobusne povezave med naselji v mestni občini in med naselji sosednjih občin. Zaradi nenačrtovane razporeditve družbenih in poslovnih dejavnosti so prometno obremenjeni vsi robovi mesta, zato je med njimi vzpostavljena mestna avtobusna linija. Z novimi širitvami in umeščanjem dodatnih javnih objektov so načrtovane dodatne linije, ki bodo razbremenile mesto in bližnja naselja.

(13)

Pri načrtovanju zasnove gospodarske javne infrastrukture je treba zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance kulturne dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.

16. člen

(elektronske komunikacije)

(1)

Vzpodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Vzpodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij. Predvsem v mestu in v naseljih, ki so neposredno povezana z njim (Černelavci, Nemčavci, Markišavci, Rakičan) se pospešeno gradi dodatne sisteme elektronskih komunikacij.

(2)

Zaradi povečanih potreb po uporabi storitev mobilne telefonije in skorajšnji uvedbi nove tehnologije LTE, ki bo omogočala velike hitrosti prenosa podatkov, se v občini dopolnjuje omrežje baznih postaj. Bazne postaje se prednostno namešča na obstoječe infrastrukturne objekte in naprave ter stavbe in zemljišča v lokalni javni lasti.

17. člen

(energetska infrastruktura)

(1)

Energetske potenciale v občini predstavljajo geotermalna energija, energija biomase in reka Mura (hidroenergija). Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. Pri nadaljnjem razvoju električne energije bo občina pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, kot so geotermalna energija, energijo biomase, solarna energija in drugi viri z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva in kmetijskih pridelkov in ne na predelavi kmetijskih pridelkov.

(2)

Reka Mura je velik energetski potencial, vendar je tudi pomembno naravo varstveno območje, zato se hidroelektrarne načrtuje v gornjem toku reke in so še vedno v fazi proučevanja.

(3)

Na območju mestne občine so ugotovljena bogata ležišča geotermalnega energetskega vira (termomineralne vode), ki se že izkorišča v turizmu (bazeni v hotelu Diana), za ogrevanje (stanovanjski bloki v Murski Soboti) in za ogrevanje vode v mestnem kopališču. Vzpodbuja se nadaljnje izkoriščanje geotermalnega energetskega vira in izkoriščanje podtalne vode kot toplotnega vira za manjše porabnike, v kombinaciji z drugimi viri energije.

(4)

Zaradi povečanih potreb po električni energiji je načrtovana povezava Murske Sobote in Lendave ter Murske Sobote in Mačkovcev z 110 kV daljnovodi. Oba daljnovoda sta državna projekta in bosta zgrajena v prihodnjih letih.

(5)

Mestna občina je dokaj dobro pokrita s plinovodnim omrežjem. Do plinske postaje MRP Murska Sobota poteka prenosni plinovod P 152 (premer 150, tlak 50 bar). Ostali prenosni plinovodi predstavljajo mestno mrežo Murske Sobote, ki oskrbuje večje porabnike in je del prenosnega sistema zemeljskega plina.

(6)

Na celotnem območju mestne občine se spodbuja ureditev distribucijskega plinovodnega omrežja ter plinovodnih priključkov za potrebe tehnoloških procesov in potreb v gospodinjstvih.

18. člen

(komunalno in vodno gospodarstvo)

(1)

Vsa naselja v Mestni občini Murska Sobota so oskrbovana s pitno vodo iz treh vodnih zajetij (Krog, Črnske meje in Fazanerija), ki se ohranjajo tudi z vzpostavitvijo regionalnega sistema oskrbe z vodo (VODOVOD SISTEMA B). Po potrebi se nadomesti dotrajano vodovodno omrežje v mestu in naseljih.

(2)

V Mestni občini Murska Sobota je zgrajena in tudi deluje centralna čistilna naprava za 42.000 enot v Murski Soboti, na katero so priključene odplake iz vseh naselij v občini. Brez kanalizacije je le naselje Pušča, kanalizacija je v gradnji.

(3)

Pri vseh ureditvah na območju mesta se načrtuje ločeno odvajanje odpadnih voda. Padavinska voda se prioritetno ponika ali spelje v površinske odvodnike. Padavinske vode se odvaja na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.

(4)

Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov je urejeno v vseh naseljih. Obdelavo in odlaganje komunalnih odpadkov se zagotavlja v okviru Centra za ravnanje z odpadki Puconci. Po sistemu od vrat do vrat poteka ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže, papirja in bioloških odpadkov. Vse ločene frakcije se zbirajo v okviru zbirnih centrov za ločeno zbiranje frakcij, steklo, papir in mešana embalaža pa tudi na zbirnih mestih – ekoloških otokih. Odvoz kosovnih odpadkov ter električne in elektronske opreme iz gospodinjstev poteka po sistemu na naročilniški odpoklic. Za zbiranje nevarnih in posebnih odpadkov iz gospodinjstev pa je organizirana akcija s pomočjo premične zbiralnice na vnaprej dogovorjenem kraju in urniku.

(5)

V Mestni občini Murska Sobota so vodotoki reka Mura in reka Ledava, ki sta vodotoka 1. reda ter ostali manjši, ki so vodotoki 2. reda. Vodne površine so še opuščene gramoznice, ribniki in jezera. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Ukrepe na področju vodnega gospodarstva lahko občina izvaja le v sodelovanju z državo, saj so vsi vodotoki v pristojnosti države. Občina vključuje Ledavo in razbremenilni kanal v zeleni sistem mesta, načrtovana je sanacija in ozelenitev obrežij.

(6)

V Mestni občini Murska Sobota je večja pozornost namenjena tudi aktivnemu sodelovanju pri zagotavljanju poplavne varnosti. Potok Ledava zaradi neurejenih in znižanih nasipov ter poplavnih tokov iz Goričkega ogroža predvsem severni del mesta Murska Sobota, zato se bo občina aktivno vključila v celostno reševanje problema, predvsem z razpolaganjem in varovanjem zemljišč, ki so pomembna z vidika dolgoročnega zagotavljanja poplavne varnosti.

4. Določitev okvirnih območij naselij

19. člen

(strnjena naselja)

(1)

V Mestni občini Murska Sobota se poselitev pojavlja kot mesto in kot strnjena naselja. Naselja ležijo na ravninskem delu, kjer so formirana kot strnjena obcestna naselja z značilno morfologijo. Izven naselij so le redki posamezni objekti, ki se jih zaradi oddaljenosti ne vključuje v naselja.

(2)

Samostojna naselja v Mestni občini Murska Sobota so: Černelavci, Bakovci, Kupšinci, Krog, Markišavci, Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci in Veščica ter novo nastalo romsko naselje Pušča. Kot samostojno enoto obravnavamo tudi stanovanjski zaselek Jezera v k.o. Rakičan.

(3)

V območja naselij se ne vključuje večja območja stavbnih zemljišč, ki so z osnovnim naseljem povezani z gospodarsko javno infrastrukturo, vendar delujejo samostojno. To so območja poslovnih in družbenih dejavnosti (npr. ROTO, INOKS v Polani) rekreacijska območja (opuščene gramoznice v Krogu, Satahovcih, Bakovcih) ter ostala še neizgrajena območja s posebno podrobno namensko rabo (vojašnica, turistično območje Rimska Čarda itd.).

20. člen

(razpršena gradnja in razpršena poselitev)

(1)

V Mestni občini Murska Sobota so območja razpršene gradnje. To so posamični objekti izven naselij, ki so bili zgrajeni na podlagi ustrezne dokumentacije, zato se jih v prostorskem načrtu prikaže kot stavbno zemljišče. Zaradi oddaljenosti jih ne vključujemo v naselja.

(2)

V Mestni občini Murska Sobota so območja razpršene poselitve, ki jih tvorijo pretežno starejši objekti izven naselij, zgrajeni pred letom 1967.

5. Usmeritve za prostorski razvoj občine

5.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

21. člen

(usmeritve za razvoj naselij)

(1)

Razvoj naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in širitev. V Mestni občini Murska Sobota je razvoj vseh naselij prvenstveno usmerjen v notranji razvoj, to je zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih in na ostalih nezazidanih površinah. Naselja, v katerih ni možno zagotoviti dovolj zemljišč za stanovanjsko gradnjo v obstoječih mejah, se širijo tudi navzven.

(2)

V mestni občini ni večjih degradiranih območij. Neurejena so obrežja Ledave in razbremenilnega kanala, posamična območja v mestu Murska Sobota pa so nezadostno izkoriščena. To so opuščena območja v industrijski coni, ki še nimajo definirane namembnosti, izven mesta pa opuščeno območje nekdanjega kmetijskega kompleksa v naselju Rakičan, rekreacijsko območje v Nemčavcih, območje za športni objekt ob kanalu. Vsa območja se vzdržujejo kot kmetijske površine. Kot območje za sanacijo oziroma prenovo opredeljujemo tudi romsko naselje Pušča. Prenova se usmerja v ureditev parcelnega in lastniškega stanja ter v sanacijo objektov, kar je že definirano z veljavnim podrobnim prostorskim načrtom.

(3)

Nezadostno izkoriščena so območja individualne stanovanjske gradnje v mestu Murska Sobota. Glede na to, da zavzemajo pretežni del območja mesta, se notranji razvoj usmeri v zgostitev obstoječe gradbene strukture in povečanje etažnosti, s čimer se doseže boljši izkoristek stavbnih zemljišč. Za ureditev neizkoriščenih zemljišč se lahko izdelajo variantne rešitve, pridobljene z javnimi natečaji.

(4)

Ob pomanjkanju parcel za individualno stanovanjsko gradnjo v mestu Murska Sobota je načrtovana širitev mesta na južni strani, vendar je gradnja usmerjena v racionalnejšo blokovsko gradnjo z večjim izkoristkom in zagotovitvijo osnovnih družbenih funkcij v območju. Širi se tudi nekatera naselja, predvsem tista, ki imajo manj nezazidanih stavbnih zemljišč in v katerih je večje povpraševanje po stavbnih parcelah. Predvsem je to naselje Rakičan, kjer so predvidene širitve kot zaokrožitev meje naselja na severni strani in kot priključitev zemljišč, ob katerih poteka gospodarska javna infrastruktura.

(5)

V območje naselij Bakovci in Černelavci se priključijo zemljišča, ki so že obkrožena s poselitvijo in se s tem zaokroži meja naselja. Manjše zaokrožitve so predvidene še v Markišavcih, Polani, Veščici in Satahovcih.

(6)

Večje širitve so predvidene v romskem naselju Pušča, kjer prebivalstvo zelo narašča. Naselje je urejeno, v teku je gradnja kanalizacije. Ker je zaselek postal samostojno naselje, so načrtovana tudi zemljišča za centralne dejavnosti in rekreacijske površine (travnato igrišče je že izvedeno).

(7)

Vse širitve bo občina prilagodila obstoječemu stanju v prostoru, predvsem stanju poplavnih območij na severni strani mesta, kar pomeni, da se poselitev usmerja izven poplavnih območij oziroma se zagotovi območja za zagotavljanje dolgoročne poplavne varnosti.

(8)

Pri razvoju mesta Murska Sobota je treba posvetiti posebno pozornost varstvu in prenovi naselbinske dediščine. Zagotoviti je treba pogoje za kakovostno prenovo z izdelavo izvedbenih načrtov, ki bodo omogočali ohranjanje neokrnjenosti in celovitosti zgodovinskih jeder. Ohraniti je treba zgodovinski značaj mesta in vse materialne, kulturne in zgodovinske sestavine, ki ga določajo in katerih ogrožanje bi prizadelo avtentičnost. Združevanje primestnih naselij z mestom ni dopustno.

22. člen

(razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)

Razporeditev dejavnosti izhaja iz obstoječe rabe zemljišč, naravnih danosti posameznega območja in funkcije naselja. Večina naselij v mestni občini izhaja iz mešane bivalno-delovne (kmetijske) funkcije, ki se postopoma opušča. Le v naseljih Bakovci, Polana, Veščica, Kupšinci, Satahovci in deloma v Krogu je še ohranjena kmetijska funkcija, zato se ta naselja opredeli kot podeželska naselja, namenjena površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in za bivanje. Ostala naselja so pretežno stanovanjska.

(2)

Posebnih površin za gospodarske dejavnosti se v naseljih ne načrtuje, saj so te načrtovane pretežno v mestu. Ob vaških domovih se zagotovi le površine za osnovno preskrbo. V naselju Pušča se ob obstoječem vrtcu opredelijo zemljišča za centralne dejavnosti.

(3)

Izven naselij so načrtovane predvsem rekreacijske in športne ter turistične dejavnosti. Na kmetijskih zemljiščih je načrtovana intenzivna pridelava pod rastlinjaki. Te se umešča na rob naselja. V primeru potreb se v naseljih lahko načrtuje tudi dodatne centralne in družbene dejavnosti ob predhodni spremembi namenske rabe zemljišč.

(4)

V mestu Murska Sobota se dejavnosti načrtuje kot dopolnitev obstoječih namenskih območij. Na severnem delu mesta, ob Noršinski cesti in ob Kopališki cesti se formirata območji s centralnimi dejavnostmi, s čimer se razbremeni centralni del mesta. Razširjena območja centralnih dejavnosti in poslovnih con znotraj cestnega obroča ob mestu se načrtuje tako, da se zagotovi dovolj zelenih in ostalih javnih površin, ki zagotavljajo kvalitetna delovna območja in se povezujejo v zeleni sistem mesta. V novem stanovanjskem območju na južni strani mesta se kot zelena površina opredeli celoten pas ob južni obvozni cesti.

23. člen

(usmeritve za urbanistično oblikovanja naselij)

(1)

V vseh obcestnih naseljih s še ohranjeno podolžno obliko naselja (Polana, Veščica, Kupšinci, Satahovci) se ohranja značilno obcestno zazidavo z upoštevanjem zaporedne zazidave: ob cesti stanovanjski objekti, v notranjosti gospodarski objekti. Ohranja se rastoča domačija, zato se omogoči nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju naselij. Ohranja se značilne zelene robove naselij, tu je dopustna le gradnja gospodarskih kmetijskih objektov.

(2)

V ostalih, pretežno stanovanjskih naseljih se upošteva racionalna izraba površin z zagotovitvijo ustreznih javnih površin, ki omogočajo vzdrževanje naselja ali dela naselja. Predvsem se zagotovi ustrezne širine dovoznih cest in ulic ter površine za javne zelenice v naseljih z objekti družbene infrastrukture.

(3)

V mestu Murska Sobota se v urbanem centru ohranja značilna zazidava ob ulični gradbeni liniji. Po podrobni namenski rabi je mestno jedro namenjeno stanovanjem in centralnim dejavnostim. Del objektov ob ulici se namenja lokalom in obrtnim delavnicam. Ker se je z izgradnjo trgovskih centrov na robu mesta centralni del mesta izpraznil, se razvoj mesta usmerja v ponovno oživitev centralnih dejavnosti ter manjših trgovskih lokalov.

(4)

V območjih individualne stanovanjske gradnje se zgošča pozidava ob ulicah, poveča se višina objektov do P+2+M.

(5)

Pri novih stanovanjskih območjih na južni strani mesta se nova pozidava predvidi kot vrstna, strnjena ali blokovska pozidava, kjer se upošteva podolžna struktura in pravokotna parcelacija. Nove ulice so vzporedne z Bakovsko cesto, upošteva se ulična gradbena linija. Višina novih objektov v območju strnjene gradnje naj ne presega višine P+4.

(6)

Usmeritve za urbanistično oblikovanje v mestu Murska Sobota so še:

-

zagotovi se ustrezne površine za javne odprte prostore,

-

zagotovi se javne zelene površine, ki se jih poveže v zeleni sistem mesta,

-

zagotovi se površine za parkiranje v več etažnih in podzemnih objektih, s čimer se ohranijo nepozidane površine za drugo rabo,

-

zagotovi se večja pretočnost križišč in križanj cestne mreže z železnico v skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09),

-

sanira se obrežja potoka Ledava in razbremenilnega kanala in se ju vključi v zeleni sistem mesta,

-

zelene površine ob južni obvozni cesti se uredi kot park.

5.2. Usmeritve za razvoj v krajini

24. člen

(razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)

(1)

Razvoj v krajini je usmerjen predvsem v razvoj kmetijstva z ohranjanjem osnovne namenske rabe kmetijskih zemljišč, v dodatno izkoriščanje gramoza, ohranjanje gozdnih površin in razvoj rekreacijskih območij s hkratnim ohranjanjem območij varstva narave. V teh panogah se izkoristijo naravne danosti ob upoštevanju osnovne namenske rabe zemljišč in upoštevanju varstvenih režimov.

(2)

Kmetijska dejavnost se pretežno izvaja kot poljedelstvo in živinoreja. Poljedelstvo se usmerja v intenzivno obdelavo z namakanjem in pridelavo pod rastlinjaki z možnostjo ogrevanja z geotermalno vodo. Geotermalna voda se razen v kmetijstvu izkorišča tudi za turistične namene in za ogrevanje v mestu Murska Sobota.

(3)

Rekreacijska območja so predvsem opuščene gramoznice, ki so spremenjene v rekreacijska območja (ribniki, prostori za piknike). Ob njih so spontano zrasli objekti in igrišča, tako so območja gramoznic postala osrednja rekreacijska območja posamičnega naselja (npr. v Bakovcih, Krogu, Satahovcih). Rekreacijska območja na vodah se ureja tam, kjer je možno urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. Izvajanje dejavnosti oskrbe z mineralnimi surovinami v območjih varstva narave se izvaja tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Nove objekte se načrtuje izjemoma in izven naravovarstvenih območij, obstoječe kope se prednostno uredi v nadomestni habitat.

(4)

Na območju Mestne občine Murska Sobota deluje večja gramoznica ob Bakovski cesti v neposredni bližini mesta, iz katere se je črpal gramoz za gradnjo avtoceste. Gramoznica je v celoti izkopana, zato je predlagana širitev območja za črpanje gramoza za lastne potrebe. Gramoznica se po končanem izkoriščanju uredi v športno-rekreacijsko in turistično območje.

25. člen

(usmeritve za razvoj in varstvo krajine)

(1)

Objekte linijske infrastrukture se načrtuje izven gozdnih zaplat, skupin gozdnega drevja in obvodne vegetacije. Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini se v največji možni meri ohranja sedanji obseg gozdnih površin in se jih vključi v zelene sisteme naselij. Krčenje drevesne zarasti in grmičevja je dopustno le na površinah, ki niso opredeljena kot gozd. Za krčenje površine, ki je večja od 5 ha je potrebna presoja vplivov na okolje. Ohranja se vse obstoječe gozdne prometnice s priključki na ceste višjega reda, ki so potrebne za gospodarjenje z gozdom. Ohranja se gozdne ostanke, obmejke in biokoridorje. Za posege v ta območja se pridobi soglasje ZGS.

(2)

Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistične namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Kot omejitev pri načrtovanju se upošteva naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekovo dejavnost.

(3)

Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in ne vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Dejavnosti se umešča na območja najmanjše ranljivosti in tako, da se ohranjata kvaliteta in količina podzemnih voda. Na priobalnem zemljišču se ohranja nepozidanost in javna dostopnost. S posegi se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima, v nasprotnem primeru se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območij, kadar je izkazan javni interes se zagotovi nadomestne površine in izravnalne ukrepe ob pogoju, da se ne poslabšata vodni režim in stanje voda. Gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču in premostitve se načrtuje tako, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.

(4)

V območjih z naravnimi kakovostmi se ne načrtuje poselitve, razen kadar je to potrebno iz obrambnih razlogov in vplivi ne pomenijo fragmentacije naravnih območij. Pri posegih v prostor se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira. Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst.

(5)

Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vzpodbuja se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke.

(6)

Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO, Natura, varovalni gozd). Ohranja se tudi gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(7)

Regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje. Na akumulacijah, ki se uporabljajo v turistične in druge namene, se ohranja tudi biotopska namembnost mirne cone.

(8)

Pri načrtovanju območij za turizem in rekreacijo se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vzpodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi. V območjih varstva narave se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, infrastrukturo se praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih. Naravne vrednote se vključuje v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska.

(9)

V območju krajine se ohranja kulturni in simbolni pomen ter doživljajsko vrednost krajine, ki jo predstavlja pestra kulturna krajina, arheološka, stavbna in naselbinska dediščina.Ohranja se kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca, krajinskega merila ter strukturno urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino, ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja. Ohranja se značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,vidno privlačne dele krajine, vedute oziroma kvalitetne poglede na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine. Pri načrtovanju v krajini se je treba izogibati izkoriščanju naravnih surovin in gradnji večjih infrastrukturnih objektov v območjih kulturne dediščine.

26. člen

(posebna območja)

(1)

Posebna območja so območja režimov, ki so zavarovana s področnimi predpisi. To so območja varstva narave, območja kulturne dediščine in območja varstvenih območij vodnih zajetij ter poplavna območja ob vodotokih.

(2)

Na območju Mestne občine Murska Sobota so evidentirana vsa območja varstva narave. Vsa ležijo v južnem delu občine ob Muri. Območja varstva narave so območja, ki so predlagana za zavarovanje (regijski park Mura), naravne vrednote, ekološko pomembna območja (EPO Mura), posebno varstveno območje (območja Natura 2000), območja habitatov (vegetacija tekočih voda, enoletne združbe muljastih rečnih bregov, nižinska visoka steblikovja, mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki in pašniki, oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe, nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje, mezotrofni do evtrofni gojeni travniki, hrastovo-belogabrovi gozdovi, ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi, obrečna vrbovja) ter območja z elementi krajine, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, grmovni in drevesni osamelci, depresije z visokim steblikovjem).

(3)

Objekti in območja kulturne dediščine so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine, ki so varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine ter so sestavni del OPN. Objekti in območja so zavarovani z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 8/91). Na območju Mestne občine Murska Sobota so 4 arheološka območja, 1 naselbinsko območje (mesto Murska Sobota), 4 arheološki spomeniki, 2 gradova, 25 objektov meščanske in trške arhitekture (vsi so v mestu Murska Sobota), 2 sakralna spomenika, 19 etnoloških spomenikov in 4 zgodovinski spomeniki.

(4)

Varstveni pasovi vodnih zajetij v Krogu, Črnskih mejah in Fazaneriji, ki so osrednja vodna zajetja v občini, so zavarovana z občinskim Odlokom o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). S sprejetjem odloka je bil sprejet tudi Pravilnik gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju Črnske meje, Krog in Fazanerija. Na območju občine se poleg varstvenih pasov osrednjih vodnih zajetij nahaja tudi varstveni pas vodnega vira Lukavci, ki je zavarovan z občinskim odlokom Občine Križevci, Odlokom o varstvu vodnega vira Lukavci (Uradni list RS, št. 56/00 in 110/00).

27. člen

(območja za varstvo pred poplavami)

(1)

Območja, kjer je treba zagotavljati varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so poplavna območja ob reki Muri in potoku Ledava. Oba sta vodotoka 1. reda. Poplavno območje ob reki Muri je območje znotraj visokovodnih nasipov, ki varujejo pred poplavami bližnja naselja (Bakovci, Krog) ter kmetijska zemljišča. Poplavna območja ob Ledavi so obširna in segajo na območje poselitve.

(2)

Dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna. Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti in vse posege, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. V kolikor bodo predvidena območja poselitev posegala na poplavna območja, je treba upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in pogojev v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08). Glede na stopnjo ogroženosti so lahko dopustni posegi, ki izhajajo iz podrobnejše namenske rabe ter posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje retenzijskih površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(3)

Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnega zemljišča pri vodotokih 1. reda, sega v naseljih 15,0 m od meje vodnega zemljišča, zunaj območij naselij pa 40 m od meje vodnega zemljišča. Pri vodotokih 2. reda sega zunanja meja priobalnega zemljišča 5,0 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.

(4)

Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa 37. člen ZV-1:

-

gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,

-

gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,

-

ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

-

ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

-

gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

-

gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

-

gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

(5)

Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje retenzijskih površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih površin in izvedbi izravnalnih ukrepov.

(6)

Za vse posege na poplavnih območjih, ki jih omogoča in dovoljuje občinski prostorski načrt, morajo investitorji pred izdajo dovoljenja za poseg v prostor izpolniti pogoje in zahteve, kot jih določajo predpisi s področja upravljanja z vodami.

28. člen

(območja za zaščito in reševanje)

(1)

Območja potencialnih nesreč so poleg poplavnih in erozijskih območij še požarno ogrožena območja, potencialna območja tveganj industrijskih nesreč ter potresna območja. Pri načrtovanju v prostoru se dejavnosti umešča izven območij potencialnih nesreč, v teh območjih se nadzoruje vse aktivnosti, ki lahko povzročijo nevarne in druge nesreče.

(2)

Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine in sicer na območju gospodarske cone ob gramoznici na Bakovski cesti ter na območjih obrtnih con v mestu Murska Sobota, kjer so večje utrjene površine. V ostalih naseljih so začasna območja ruševin ob vaških domovih. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so tako v mestu in v vseh naseljih pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je zbirno mesto v zbiralnici kadavrov ob Noršinski cesti od koder se odpeljejo na farmo Jezera v predelavo. Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v dijaškem domu, hotelih in v vseh šolah v mestu.

(3)

V Mestni občini Murska Sobota ni posebnih požarno ogroženih območij, potencialno ogrožena območja so industrijske cone. V mestu in vseh primestnih naseljih delujejo prostovoljne gasilske enote ustreznih kategorij. V izvedbenem delu akta se upošteva ukrepe varstva pred požarom, ki jih določajo predpisi o varstvu pred požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, zagotovljeni odmiki med objekti, prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upošteva se tudi požarna tveganja v naravnem okolju.

(4)

V občini so večja industrijska območja, ki so lahko potencialno območje tveganj industrijskih nesreč le v mestu Murska Sobota. V industrijskih conah so za dejavnosti, pri katerih lahko pride do nesreče (predelava in obdelava plastike, obdelava in barvanje z eksplozivnimi in gorljivimi kemičnimi sredstvi), že zagotovljeni ustrezni ukrepi s samim tehnološkim procesom in dodatnimi zaščitnimi ukrepi.

(5)

V industrijskih območjih, ki so potencialna območja tveganj industrijskih nesreč, ni takih proizvodnih procesov, ki bi lahko povzročili povečano ogroženost območja. V industrijska območja se ne umešča stanovanj in spremljajočih dejavnosti.

(6)

Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. Stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g].

(7)

Na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 5000 prebivalci je v vseh novih objektih obvezna ojačitev prve plošče, zaklonišča osnovne zaščite pa se gradijo v objektih, ki so določeni s predpisi. V mestu Murska Sobota je 3.400 zakloniščnih mest v zakloniščih osnovne zaščite v večjih stanovanjskih blokih in posameznih podjetjih. Gradnja zaklonišč se mora zagotavljati v skladu z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96 in 110/02).

29. člen

(območja in objekti za potrebe obrambe)

(1)

V Murski Soboti so območja za potrebe obrambe Vojašnica Murska Sobota v mestu in območje Berek, kjer je načrtovana nova vojašnica, ki so območja izključne rabe za potrebe obrambe ter letališče Rakičan, ki je območje možne izključne rabe. Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so obstoječa in načrtovana območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Na teh območjih so za potrebe obrambe dovoljene vse prostorske ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture. Območja možne izključne rabe prostora so območja, ki so primarno namenjena drugim potrebam, vendar se jih lahko v primeru izrednega in vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje vojske uporabi za obrambne potrebe.

(2)

Po sprejetju odločitve glede gradnje nove vojašnice na območju Berek se zemljišče sedanje vojašnice v mestu lahko načrtuje za drugo rabo.

(3)

Ob Vojašnici Murska Sobota je določeno območje omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – vplivno območje telekomunikacijske in informacijske infrastrukture za potrebe obrambe z antenskimi stolpi ali stebri. Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov.

5.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

30. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)

Osnovna namenska raba zemljišč se spreminja le tam, kjer je zaradi širitve mesta in naselij to potrebno, sicer ostaja enaka osnovni rabi iz prostorskih sestavin planov.

(2)

Podrobnejša namenska raba se določi na podlagi sedanje pretežne rabe in na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Vsa naselja so pretežno namenjena bivanju, zato s podrobno namensko rabo opredelijo kot stanovanjske površine. Naselja Polana, Veščica, Kupšinci, Satahovci, Nemčavci, Markišavci, Mali Bakovci in deli naselij Krog in Rakičan se opredeli kot podeželska naselja, v katerih bo možno še naprej razvijati kmetijsko in dopolnilno kmetijsko dejavnost. Območja za centralne dejavnosti so v naseljih posamični objekti, to so trgovine, vrtci, šole (Bakovci).

(3)

V mestu Murska Sobota se ohrani osnovna delitev v mestnem središču, menja pa se podrobna namenska raba dela območja ob Noršinski cesti, kjer se namesto gospodarskih dejavnosti umesti centralne dejavnosti. Ob Markišavski cesti se del Markišavskega gozda ponovno nameni za osnovno gozdno rabo. Spremeni se tudi podrobna namenska raba zemljišč na zahodni strani razbremenilnega kanala pod gozdno površino (Gosposki log), ki je bila v sedanjih planskih aktih namenjena za športne objekte. Zemljišča se namenijo za turizem, kjer se za potrebe bližnje športno-rekreacijske cone zgradijo nastanitveni objekti. V novi stanovanjski soseski na jugu ob obvoznici se del območja nameni za centralne dejavnosti, del pa za novi park. Površine vzdolž obvoznih cest in vzdolž potoka Ledave se že v namenski rabi opredelijo kot zelene površine, kjer gradnja ne bo možna.

(4)

Gramoznice se v prostorskem načrtu opredeli kot območja pridobivalnega prostora, po končanem izkoriščanju pa kot rekreacijska in turistična območja.

(5)

Raba tal na območjih osnovne namenske rabe in na območjih podrobnejše namenske rabe, ki so tudi območja kulturne dediščine (arheološka območja) mora zagotavljati nepoškodovanost podzemnih ostalin. Nove posege se na območja arheološke dediščine praviloma ne vnaša.

(6)

Pri določanju namenske rabe zemljišč se upošteva evidentirano kulturno dediščino ter ostale zgodovinske, kulturne in krajinske značilnosti prostora in njihove medsebojne povezave.

5.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

31. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v mestu Murska Sobota)

(1)

V Murski Soboti se ohranja značilno zazidavo ob ulični gradbeni liniji. Dotrajane objekte ob Slovenski ulici, Ulici Štefana Kovača, Cankarjevi in Mladinski ulici se nadomesti z novimi, pri čemer se upošteva ulične gradbene linije in višinski gabarit, ki ne presega dveh etaž na ulični strani.

(2)

Po podrobni namenski rabi je mestno jedro namenjeno stanovanjem in centralnim dejavnostim (urbani center). Del objektov ob ulici se namenja lokalom in obrtnim delavnicam. Ker se je z izgradnjo trgovskih centrov na robu mesta centralni del mesta izpraznil, se razvoj mesta usmerja v ponovno oživitev manjših lokalov.

(3)

Pri novih gradnjah na južni strani mesta se nove ulice začrta ortogonalno in vzporedno z Bakovsko cesto, upošteva se ulična gradbena linija. Višina novih objektov v območju blokovske gradnje se prilagodi višini obstoječih objektov na tem območju.

(4)

V vseh območjih, ki bodo obdelana s podrobnimi prostorskimi načrti se upošteva gradbeno linijo obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi bližnji objekti, potoki ipd.). V teh območjih se v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta zapiše tudi pogoj, da se vsa območja v največji možni meri ozeleni, to pomeni, da se ozeleni tudi vsa parkirišča in dovozne ceste.

(5)

Za vse večje posege, ki bi lahko vplivali na arhitekturno in urbanistično prenovo mesta Murska Sobota, kot tudi za družbene objekte, je predvidena izvedba javnih natečajev ali več različnih variantnih rešitev, s katerimi se dvigne kvaliteta arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja.

32. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v naseljih)

(1)

V naseljih, ki so opredeljena kot podeželska naselja se ohranja morfologija nižinskih obcestnih naselij, to je obcestna pozidava z značilnim zaporedjem gradnje stanovanjskih objektov ob cesti, v notranjosti parcele gospodarski objekti. V teh naseljih se ohranja tudi zeleni roba naselja in ostale zelene površine.

(2)

Pri gradnji individualnih stanovanjskih objektov v vseh naseljih in delih naselij z ohranjenimi avtohtonimi značilnostmi, se pri oblikovanju objektov upoštevajo značilnosti prekmurske arhitekturne tipike, predvsem pri oblikovanju in obdelavi streh in fasad. Tlorisna oblika objektov je podolgovata, lahko je lomljena, z višino do P+1+M, z enakostranično dvokapnico z nakloni od 35° do 45°, opečno kritino, ki ne sme biti trajno bleščeča, fasade brez balkonov in drugih fasadnih dodatkov. Možna bodo odstopanja v območjih, kjer so pretežno že zgrajeni drugače oblikovani objekti.

(3)

Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč;

33. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v krajini)

(1)

Pri načrtovanju v odprtem prostoru se dopusti gradnjo in izvedbo le tistih objektov, ki niso v nasprotju z osnovno namensko rabo in ki so skladni s področno zakonodajo. Pri načrtovanju v odprtem prostoru se v največji možni meri upošteva območja varstva in območja režimov, v primeru, da to ni možno, se v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta predpiše izravnalne ukrepe.

(2)

Posegi izven poselitvenih območij ne smejo ogrožati kulturne dediščine in njene prostorske pojavnosti. Upoštevati je treba obstoječi vzorec razporeditve in velikosti objektov.

34. člen

(koncept prostorskega razvoja mesta Murska Sobota)

(1)

Razvojne potrebe mesta Murska Sobota izhajajo iz njegove vloge in funkcije v širšem prostoru. Mesto je opredeljeno kor pomemben regionalni center tudi v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, kar pomeni, da se krepi njegova vloga, vzpodbuja se razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne migracije, zagotavlja se ugodne bivalne pogoje ter oskrbne, storitvene, poslovne, servisne in druge centralne dejavnosti. Za vse dejavnosti se zagotovijo ustrezne površine. Razvojne potrebe mesta so:

-

zagotoviti površine za centralne dejavnosti ob Noršinski cesti, s čimer se zmanjša površine za načrtovane gospodarske dejavnosti,

-

zaradi zmanjšanja površin ob Noršinski cesti na račun centralnih dejavnosti in zelenih površin ob Ledavi, zagotoviti dodatne površine za gospodarske in poslovne dejavnosti na robovih mesta,

-

zagotoviti dodatne površine za stanovanjsko gradnjo na južni strani mesta,

-

razviti javni potniški promet,

-

ureditev križanja mestnih cest z železnico v skladu s Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09),

-

urediti izven nivojsko križanje,

-

urediti obvozne ceste ob mestu za povezavo robnih gospodarskih con,

-

vzpostaviti zeleni sistem mesta, ki vključuje vse obstoječe zelene površine ter načrtovane površine v stanovanjski soseski ob južni obvoznici, zasaditev ob vseh večjih prometnicah, robne gozdne površine in ozelenjena obrežja Ledave in razbremenilnega kanala.

(2)

Cilji prostorskega razvoja mesta Murska Sobota so:

-

mesto Murska Sobota ostaja regionalni center,

-

ohranja se mestno jedro in zavarovana območja,

-

dopolnjuje se funkcijo mesta in podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti,

-

vzpodbuja se zgostitev v območjih individualne stanovanjske gradnje v mestu,

-

zagotovi se dodatna zemljišča za stanovanja na južnem robu mesta in v vseh naseljih,

-

zagotovi se površine za razvoj dodatne družbene infrastrukture,

-

uredi se promet v mestu in med mestom in naselji,

-

izkoristi se bližina avtoceste z razvojem gospodarskih con,

-

zagotovi se kvaliteto bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene infrastrukture,

-

izboljša se prometno varnost z ureditvijo kritičnih točk v mestu in ureditvijo obvoznih cest,

-

vzpodbuja se rabo obnovljivih virov energije,

-

vzpodbuja se racionalno ravnanje z odpadki,

-

ustvarja se bivalna in delovna okolja za dvig kvalitete življenja in bivanja (urbana prenova, izboljšanje dostopnosti, ureditev zelenih površin, zagotovitev parkirnih površin, ustrezna razporeditev oskrbnih centrov, ustvarjanje novih delovnih mest),

-

zagotovi se opremljenost mesta z javno komunalno infrastrukturo,

-

ohrani se prostorsko identiteto mesta, ohrani se mestno jedro, sanira se degradirane mestne površine,

-

zagotovi se zemljišča za nadaljnji razvoj,

-

sanira in vzpostavi se zeleni sistem mesta,

-

zmanjša se porabo energije v javne namene, poveča se rabo daljinskega ogrevanja in uporabo alternativnih energetskih virov.

III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA

1. Enote urejanja prostora

35. člen

(enote urejanja prostora)

(1)

Enote urejanja prostora so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote urejanja prostora so deli mesta, naselja, deli naselij, zaselki ter ostala območja stavbnih zemljišč s posebno podrobnejšo namensko rabo, območja režimov in območja krajine. V prostorski enoti je za posamezne površine določena osnovna in podrobnejša namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji.

(2)

Pregled enot urejanja prostora v Mestni občini Murska Sobota:

a)

Enote urejanja prostora na območju mesta Murska Sobota

Opis enote	Oznaka enote	Oznaka podenote	Šifra in opis podrobnejše namenske rabe	Režimi	Način urejanja	PIP v členu
Trg zmage	SO 1		ZP – parki	KD		40
Sedež občine	SO 2		CU – osrednja območja centralnih dejavnosti	KD		38
Ob Št. Kovača	SO 3		CU – osrednja območja centralnih dejavnosti	KD		41
Mestni park	SO 4		CD – druga območja centralnih dejavnosti PC – površine cest PO – ostale prometne površine ZP – parki	KD NV	OPPN	89
Ob Grajski	SO 5		CU – osrednja območja centralnih dejavnosti PC – površine cest	KD		41
Zdravstveni dom	SO 6		CD – druga območja centralnih dejavnosti PC – površine cest	KD		43
Komunala	SO 7		IG – gospodarske cone	KD		50
Lendavska sever	SO 8	SO 8/1	CU – osrednja območja centralnih dejavnosti E – območja energetske infrastrukture IG – gospodarske cone ZD – druge urejene zelene površine PC – površina cest	KD	OPPN	89
Lendavska sever – bivša Pomurka	SO 8	SO 8/2	CU – osrednja območja centralnih dejavnosti	KD	OPPN	89
Potrošnikov vogal	SO 9	SO 9/1	CU – osrednja območja centralnih dejavnosti	KD		38
Cerkveni kompleks	SO 9	SO 9/2	CU – osrednja območja centralnih dejavnosti	KD		39
Slovenska – St. Rozmana	SO 9	SO 9/3	CU – osrednja območja centralnih dejavnosti	KD		38
Ob Zeleni ulica	SO 10		CU – osrednja območja centralnih dejavnosti	KD		41
Ob Cvetkovi ulici	SO 11		CU – osrednja območja centralnih dejavnosti	KD		41
Lendavska jug	SO 12		CU – osrednja območja centralnih dejavnosti	KD	OPPN	89
Dom starejših	SO 13	SO 13/1	SB – stanovanjske površine za posebne namene	KD		44
Ob Gregorčičevi	SO 13	SO 13/2	SS – stanovanjske površine	KD		49
Ob Partizanski in Ulica ob progi	SO 14		SS – stanovanjske površine CU – osrednja območja centralnih dejavnosti CD – druga območja centralnih dejavnosti PC – površine cest	KD		45
Center Cvetkova	SO 15		CU – osrednja območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest	KD	OPPN	89
Center tržnica	SO 16		CU – osrednja območja centralnih dejavnosti PC – površine cest	KD	OPPN	89
Potrošnik	SO 17	SO 17/1	BD – površine drugih območij PC – površine cest	KD	OPPN	89
Ob cerkvi	SO 17	SO 17/2	CU – osrednja območja centralnih dejavnosti PC – površine cest	KD	OPPN	89
Ob postaji	SO 17	SO 17/3	PO – ostale prometne površine	KD	pOPPN	90
Ob postaji	SO 17	SO 17/4	PO – ostale prometne površine	KD		60
Ob cerkvi	SO 18		CU – osrednja območja centralnih dejavnosti	KD		39
Lesnina, del Bakovske	SO 19		SS – stanovanjske površine BD – površine drugih območij PC – površine cest	KD		45
Pokopališče	SO 20		ZK – pokopališča CD – druga območja centralnih dejavnosti PO – ostale prometne površine	KD		55
Ob Čopovi	SO 21		SS – stanovanjske površine PO – ostale prometne površine			49
Ob Finžgarjevi	SO 22		SS – stanovanjske površine			47
Ob Mali novi	SO 23	SO 23/1	IG – gospodarske cone		OPPN	89
Ob Mali novi	SO 23	SO 23/2	BD – površine drugih območij		OPPN	89
Židovsko pokopališče	SO 24		ZP – parki			57
Šola III	SO 26		CD – druga območja centralnih dejavnosti ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport SS – stanovanjske površine PC – površine cest	KD		42
Cankarjeva jug, ob Mladinski	SO 27		SS – površine za stanovanja PC – površine cest	KD		45
Cankarjeva sever, ob Mladinski	SO 28		CU – osrednja območja centralnih dejavnosti PC – površine cest	KD		41
Rožno naselje	SO 29		SS – površine za stanovanja PC – površine cest	KD		46
Med Cankarjevo in Juša Kramarja	SO 30		SS – površine za stanovanja PC – površine cest	KD		45
Med Trstenjakovo in Juša Kramarja	SO 31	SO 31/1	SS – površine za stanovanja CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest	KD		45
Gasilski dom	SO 31	SO 31/2	CD – ostale centralne dejavnosti	KD		43
Dijaški dom	SO 32		SB – stanovanjske površine za posebne namene			44
Osnovna šola II	SO 33		CD – druga območja centralnih dejavnosti ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport	KD		42
Blokovski kompleks	SO 34		CU – osrednja območja centralnih dejavnosti ZP – parki PC – površine cest	KD	OPPN	89
Med Prešernovo, Cankarjevo in Št. Kuzmiča	SO 35		SS – površine za stanovanja			49
Med Prešernovo in Št. Kovača ob Št. Kuzmiča	SO 36		SS – površine za stanovanja PC – površine cest			49
Med Št. Kuzmiča in Mikloša Kuzmiča	SO 37		SS – površine za stanovanja ZP – parki			49
Med M. Kuzmiča in kanalom, ob Miklošičevi	SO 38		SS – površine za stanovanja ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest	DVOŽ		49
Naselje Ljudske Pravice	SO 39		SS – stanovanjske površine ZD – druge urejene zelene površine			47
Petrol Tišinska	SO 40		IG – gospodarske cone SS – površine za stanovanja			50
Med Prešernovo in Št. Kovača, ob Mikloša Kuzmiča	SO 41		SS – površine za stanovanja ZD – druge urejene zelene površine BD – površine drugih območij PC – površine cest			49
Gimnazija	SO 42		CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine			42
Med Temlinovo in kanalom	SO 43		SS – površine za stanovanja ZD – druge urejene zelene površine	KD		49
Med Št. Kovača in Ciril Metodovo	SO 44		SS – površine za stanovanja PC – površine cest	KD		45
Osnovna šola I	SO 45		CD – druga območja centralnih dejavnosti ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport	KD		42
Ob Ciril Metodovi	SO 46		SS – površine za stanovanja CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest	VVO KD		49
Bloki Razlagova	SO 47		SS – površine za stanovanja			47
Ob Razlagovi	SO 48		SS – površine za stanovanja	VVO		47
Vrstne ob Doblu	SO 49		SS – površine za stanovanja			47
Tenis igrišče	SO 50		BC – športni centri	VVO		53
Travnik za Doblom	SO 51		BC – športni centri VC – celinske vode	VVO	pOPPN	90
Fazanerija	SO 52		ZP – parki	VVO SON		54
Mestno kopališče	SO 53		BC – športni centri VC – celinske vode ZD – druge urejene zelene površine	VVO	pOPPN	90
Vrtnarija	SO 54	SO 54/1	CU – osrednja območja centralnih dejavnosti VC – celinske vode PC – površine cest		pOPPN	90
Vrtnarija	SO 54	SO 54/2	IG – gospodarske cone VC – celinske vode			51
Vrtnarija	SO 54	SO 54/3	CU – osrednja območja centralnih dejavnosti VC – celinske vode		pOPPN	90
Območje vojašnice	SO 55	SO 55/1	F – območja za potrebe obrambe v naselju (CU – osrednja območja centralnih dejavnosti – po opustitvi F) ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest	VVO	pOPPN	90
Nepozidano ob Ledavi	SO 55	SO 55/2	CU – osrednja območja centralnih dejavnosti VC – celinske vode ZD – druge urejene zelene površine		pOPPN	90
Severno ob Ledavi	SO 56		BC – športni centri ZD – druge urejene zelene površine	VVO	pOPPN	90
Naselje Ob Ledavi	SO 59		SS – površine za stanovanja	POPL 1		49
Podvoz Lendavska	SO 60		PC – površine cest	KD	OPPN	89
Podvoz Lendavska	SO 61		PC – površine cest	POPL 1	OPPN	89
Med Ledavo in železnico	SO 62		SS – površine za stanovanja	KD		49
Med železnico in Industrijsko	SO 63		SS – površine za stanovanja			49
Med progo in Industrijsko cesto	SO 64		IG – gospodarske cone ZD – druge urejene zelene površine			50
Industrijska cona	SO 65	SO 65/1	IG – gospodarske cone PC – površina cest	POPL 1 KD		50
Bencinski servis v ind. coni	SO 65	SO 65/2	IG – gospodarske cone	KD	OPPN	89
Industrijska cona – ob Ledavi	SO 66		IG – gospodarske cone	POPL 1	pOPPN	90
Vodni stolp	SO 67		O – območja okoljske infrastrukture	POPL 1		59
Med Ledavo in Noršinsko	SO 68		IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo	POPL 1	pOPPN	90
Ob Noršinski	SO 69		ZD – druge urejene zelene površine	POPL 1		56
Ob križanju VOC in Noršinske	SO 70		IG – gospodarske cone	POPL 1		50
Ob Noršinski	SO 71		IG – gospodarske cone	POPL 1		50
Severno od Noršinske	SO 72		ZD – druge urejene zelene površine			56
Ekonomska šola	SO 73		CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površina cest	POPL 1 POPL 2	OPPN	89
Ekonomska šola	SO 74		ZD – druge zelene površine	POPL 1	OPPN	89
RTP	SO 75		E – območja energetske infrastrukture	POPL 1		58
Med Ledavo in Noršinsko ob RTP	SO 76		IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo	POPL 1	pOPPN	90
Ob Ledavi do Puc. Potoka	SO 77		SS – površine za stanovanja	POPL 1		49
Območje Španik	SO 78		BD – površine drugih območij PC – površina cest	POPL 1	OPPN	89
Ob šoli	SO 79		BD – površine drugih območij PC – površina cest		OPPN	89
Severna obrtna cona	SO 80	SO 80/1	IG – gospodarske cone BD – površine drugih območij PC – površine cest VC – celinske vode	POPL 1 POPL 2	OPPN	89
Severna obrtna cona – MOL	SO 80	SO 80/2	BD – površine drugih območij PC – površine cest		OPPN	89
Severna obrtna cona – OMV	SO 80	SO 80/3	BD – površine drugih območij PC – površine cest	POPL 1	OPPN	89
Severna obrtna cona – HOFER	SO 80	SO 80/4	BD – površine drugih območij		OPPN	89
Severna obrtna cona – mejni potok	SO 80	SO 80/5	BD – površine drugih območij		OPPN	89
Severna obrtna industrijska cona	SO 81		IP – površine za industrijo	POPL 2	OPPN	89
Severno od cone	SO 82		IP – površine za industrijo	POPL 2 HMO	pOPPN	90
Severno od Spara	SO 83		IG – gospodarske cone	POPL 2	pOPPN	90
Severno od BTC do Nemčavec	SO 84		IG – gospodarske cone	POPL 2 HMO	pOPPN	90
Merkur	SO 85		BD – površine drugih območij PC – površine cest	POPL 2	OPPN	89
Ob Markišavskem logu	SO 86		IG – gospodarske cone PC – površine cest		pOPPN	90
Severna obrtna cona–jarek ob Merkurju	SO 87		PC – površine cest ZD – druge urejene zelene površine			56
Ob kanalu	SO 88		BT – površine za turizem	VVO	pOPPN	90
Rastlinjaki ob kanalu	SO 89		IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo	VVO	pOPPN	90
Kmetijsko območje v Černelavcih	SO 90		IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine			52
Med Št. Kovača, kanalom in Doblom	SO 91		BD – površine drugih območij ZD – druge urejene zelene površine	VVO	pOPPN	90
Maksimus	SO 92		BD – površine drugih območij SS – površine za stanovanja		OPPN	89
Agroservis	SO 93	SO 93/1	IG – gospodarske cone PC – površina cest SS – stanovanjske površine VC – celinske vode G – gozdna površina K1 – najboljša kmetijska zemljišča	KD	OPPN	89
Ob Tišinski in kanalu	SO 93	SO 93/2	SS – površine za stanovanja PC – površine cest ZD – druge urejene zelene površine			49
Med Tišinsko in obvoznico	SO 94		IG – gospodarske cone VC – celinske vode	KD	pOPPN	90
Med obvoznico in kanalom	SO 95		IG – gospodarske cone		pOPPN	90
Naselje ob kanalu	SO 96		SS – površine za stanovanja PO – ostale prometne površine ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport ZD – druge urejene zelene površine			47
Med Tišinsko, kanalom in ob Kroški	SO 97		SS – površine za stanovanja CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine			49
Ob Kološevi ulici	SO 98		SS – površine za stanovanja			49
Novo območje za Kološevo ulico	SO 99		CU – osrednja območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine		pOPPN	90
Južno od Tomšičeve	SO 100		SS – stanovanjske površine PC – površine cest		OPPN	89
Tomšičevo naselje	SO 102		SS – stanovanjske površine PC – površine cest			48
Južna ulica	SO 103		SS – stanovanjske površine			49
Ob Mladinski, ob Sončni	SO 105		SS – stanovanjske površine PC – površine cest			49
Južno od Sončne	SO 106		SS – stanovanjske površine		pOPPN	90
Gospodarska cona ob Bakovski	SO 107		IG – gospodarske cone PC – površine cest			50
Poljska ulica	SO 108		SS – površine za stanovanja			49
Industrijska cona – rastlinjaki	SO 109		IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo	POPL 1	pOPPN	90
Industrijska cona – med obvoznico in ČN	SO 110		IG – gospodarske cone		pOPPN	90
Bivša Pomurka	SO 111		IG – gospodarske cone ZD – druge urejene zelene površine	POPL 1		50
Čistilna naprava	SO 112		O – območja okoljske infrastrukture	POPL 1	OPPN	89
Industrijska cona SOIC	SO 113		IP – površine za industrijo	POPL 2	OPPN	89
Nepozidano severno od Noršinske	SO 114		CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine		pOPPN	90
Nepozidano severno od Noršinske	SO 115		CD – druga območja centralnih dejavnosti	POPL 2	pOPPN	90
Med Ledavo in Noršinsko cesto	SO 116		IG – gospodarske cone PC – površina cest	POPL 1	pOPPN	90
Med Ledavo in Noršinsko cesto	SO 117		IG – gospodarske cone ZD – druge urejene zelene površine PC – površina cest	POPL 1	pOPPN	90
Severno od Noršinske	SO 118	SO 118/1	IG – gospodarske cone PC – površina cest	POPL 2	OPPN	89
Rastlinjaki severno od Noršinske	SO 118	SO 118/2	IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo	POPL 2	pOPPN	90
Zbiralnica kadavrov	SO 119		IG – gospodarske cone	POPL 2	OPPN	89
Pred zbiralnico kadavrov	SO 120		IG – gospodarske cone ZD – druge urejene zelene površine	POPL 2		50
Rastlinjaki med Ledavo in Noršinsko cesto	SO 121		IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo PC – površine cest ZD – druge urejene zelene površine	POPL 1	pOPPN	90
Območje Berek	SO 122		f – območje za potrebe obrambe zunaj naselij PC – površine cest	POPL 1 HMO	OPPN	89
OKO ob Bakovski	SO 123		IG – gospodarske cone		pOPPN	90
Bakovska kamenšnica	SO 124		IG – gospodarske cone BT – površine za turizem VC – celinske vode		OPPN	89
Letališče	SO 125		PL – letališča			82
Letališče	SO 126		CD – druga območja centralnih dejavnosti			82
Rastlinjaki ob ČN	SO 127		IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo	POPL 1	pOPPN	90

b)

Enote urejanja prostora za prometne površine v mestu in ob njem

Opis enote	Oznaka enote	Šifra in opis podrobnejše namenske rabe	Režimi	Način urejanja	PIP v členu
Tišinska cesta	PPM 1	PC – površine cest	KD		60
Ulica Štefana Kovača	PPM 2	PC – površine cest			60
Ulica Štefana Kovača	PPM 3	PC – površine cest			60
Ulica Štefana Kovača	PPM 4	PC – površine cest	KD		60
Lendavska ulica	PPM 5	PC – površine cest	KD		60
Glavna cesta – nadaljevanje Tišinske (regionalna cesta)	PPM 6	PC – površine cest			86
Glavna cesta do Rakičana (regionalna cesta)	PPM 7	PC – površine cest	KD		86
Glavna cesta od Rakičana do meje občine (regionalna cesta)	PPM 8	PC – površine cest	DVOŽ		86
Severni del južne obvoznice	PPM 9	PC – površine cest	KD	OPPN	89
Južna obvoznica – pod progo	PPM 10	PC – površine cest		OPPN	89
Vrtički na južni obvoznici	PPM 11	PC – površine cest		OPPN	89
Zahodni del južne obvoznice	PPM 12	PC – površine cest	KD DVOŽ	OPPN	89
Zahodna obvoznica	PPM 13	PC – površine cest	VVO	OPN	112
Vzhodna obvoznica – južni del	PPM 14	PC – površina cest	POPL 1 KD	OPPN	89
Vzhodna obvoznica – severni del	PPM 15	PC – površina cest	POPL 1 POPL 2	OPPN	89
Nadaljevanje vzhodne obvoznice	PPM 16	PC – površina ceste	POPL 2 HMO	OPN	111
Nadaljevanje vzhodne obvoznice	PPM 17	PC – površina ceste	POPL 2 HMO	OPN	111
Nadaljevanje vzhodne obvoznice	PPM 18	PC – površina ceste	POPL 2 HMO	OPN	111
Cesta ob SOIC do Čarde	PPM 19	PC – površine cest	POPL 2		86

c)

Enote urejanja prostora v naseljih

Opis enote	Oznaka enote	Oznaka podenote	Šifra in opis podrobnejše namenske rabe	Režimi	Način urejanja	PIP v členu
Severni del naselja Bakovci	BA 1		SK – površine podeželskega naselja PC – površine cest	EPO		63
Bakovci ob cesti	BA 2		K1 – najboljša kmetijska zemljišča			83
Šola Bakovci	BA 3		CD – druga območja centralnih dejavnosti ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport			66
Osrednji stanovanjski del v Bakovcih	BA 4		SS – stanovanjske površine CD – druga območja centralnih dejavnosti	EPO	OPPN	89
Osrednji del naselja Bakovci	BA 5		SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode PC – površine cest	KD EPO NATURA DVOŽ		63
Pokopališče Bakovci	BA 6		ZK – pokopališča CD – druga območja centralnih dejavnosti PO – ostale prometne površine			71
Farma Bakovci	BA 7		IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo			70
Mali Bakovci	BA 8		SK – površine podeželskega naselja PC – površine cest IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo	EPO NATURA DPNp		62
Opuščena gramoznica v Bakovcih	BA 9		ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode	EPO NATURA		74
Gramoznica v Bakovcih	BA 10		LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora VC – celinske vode ZD – druge zelene površine	EPO NATURA	pOPPN	90
Igrišče Bakovci	BA 11		BC – športni centri	EPO NATURA		72
Opuščena gramoznica v Bakovcih	BA 12		ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode	EPO NATURA DVOŽ		74
Osrednji starejši del naselja Černelavci	ČE 1		SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest	KD		63
Vilmošov breg v Černelavcih	ČE 2		SK – površine podeželskega naselja	KD		64
Igrišče Černelavci	ČE 3		BC – športni centri			72
Romski zaselek v Černelavcih	ČE 4		SS – stanovanjske površine			65
Širitev ROTO – Černelavci	ČE 5		IG – gospodarske cone		pOPPN	90
ROTO – Černelavci	ČE 6		IG – gospodarske cone			69
Ob Doblu v Černelavcih	ČE 7		SS – stanovanjske površine ZD – druge urejene zelene površine			65
Novo naselje v Černelavcih	ČE 8		SS – stanovanjske površine ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest			65
Ob Gajevi v Černelavcih	ČE 9		SS – stanovanjske površine PC – površine cest BC – športni centri			65
Ob ŽVZ v Černelavcih	ČE 10		SS – stanovanjske površine		OPPN	89
Pokopališče v Černelavcih	ČE 11		ZK – pokopališča CD – druga območja centralnih dejavnosti			71
Osrednji del naselja Krog	KR 1		SK – površine podeželskega naselja PC – površine cest	KD DVOŽ DPNp		63
Za Ogradi v Krogu	KR 2		SS – stanovanjske površine		pOPPN	90
Ob Plečnikovi	KR 3		SS – stanovanjske površine			65
Pokopališče v Krogu	KR 4		ZK – pokopališča CD – druga območja centralnih dejavnosti PO – ostale prometne površine			71
Šola Krog	KR 5		CD – druga območja centralnih dejavnosti			66
Igrišče Krog	KR 6		BC – športni centri			72
Opuščena gramoznica v Krogu	KR 7		ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode	DPNp		74
Opuščena gramoznica v Krogu	KR 8		ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode	EPO NATURA DPNp		74
Opuščena gramoznica v Krogu	KR 9		ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode	EPO		74
Opuščena gramoznica v Krogu	KR 10		VC – celinske vode ZD – druge urejene zelene površine	EPO NATURA NV POPL 1 DPNp		74
Opuščena gramoznica v Krogu	KR 11		VC – celinske vode ZD – druge urejene zelene površine	EPO NATURA NV POPL 1 VG DPNp		74
Območje za zajem vode v Krogu	KR 12		O – območja okoljske infrastrukture G – gozdne površine	EPO NATURA NV VG VVO POPL 1 DPNp		79
Ob brodu v Krogu	KR 13		BT – površine za turizem	EPO NATURA NV VVO POPL 1 VG DPNp		75
Območje za zajem vode v Krogu in Satahovcih	KR 14		G – gozdne površine	EPO NATURA NV VG POPL 1 DPNp		79
ČN za vodovod v Krogu	KR 15		O – območja okoljske infrastrukture	EPO NATURA DPNp		80
Obstoječe vodno črpališče v Krogu	KR 16		O – območja okoljske infrastrukture	EPO NATURA POPL 1 NV VVO DPNp		78
Osrednji del naselja Kupšinci v varstvenem pasu	KU 1	KU 1/1	SK – površine podeželskega naselja ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest	VVO		63
Osrednji del naselja Kupšinci izven varstvenih pasov	KU 1	KU 1/2	SK – površine podeželskeg naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti PC – površine cest	KD VVO		62
Igrišče v Kupšincih	KU 2		BC – športni centri			72
Pokopališče v Kupšincih	KU 3		ZK – pokopališča CD – druga območja centralnih dejavnosti	VVO		71
Opuščena gramoznica v Kupšincih	KU 4		VC – celinske vode ZD – druge urejene zelene površine	VVO		74
Osrednji del naselja Markišavci	MA 1		SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti PC – površine cest	HMO DVOŽ		62
Ob cesti v Markišavcih	MA 2		IG – gospodarske cone PC – površine cest	HMO	pOPPN	90
Pokopališče Markišavci	MA 3		ZK – pokopališča CD – druga območja centralnih dejavnosti	HMO		71
Delavnica v Markišavcih	MA 4		IG – gospodarske cone	HMO		69
Ob progi v Markišavcih	MA 5		PC – površine cest PO – ostale prometne površine	HMO	pOPPN	90
Pri Rimski Čardi	MA 6		BT – površine za turizem	HMO	pOPPN	90
Pri Rimski Čardi	MA 7		BT – površine za turizem	HMO	pOPPN	90
Osrednji del naselja Nemčavci	NE 1		SK – površine podeželskega naselja IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo PC – površine cest	HMO POPL 2		62
Nepozidano v Nemčavcih	NE 2		SK – površine podeželskega naselja PC – površine cest	HMO	pOPPN	90
Rekreacijska cona v Nemčavcih	NE 3	NE 3/1	BC – športni centri	POPL 2		72
Mlake ob športnem centru v Nemčavcih	NE 3	NE 3/2	ZD – druge urejene zelene površine	POPL 2		76
Servis pri Čardi v Nemčavcih	NE 4		IG – gospodarske cone	POPL 2		69
Motel Čarda v Nemčavcih	NE 5		BT – površine za turizem	POPL 2		68
Pokopališče v Nemčavcih	NE 6		ZK – pokopališča CD – druga območja centralnih dejavnosti PO – ostale prometne površine	POPL 2		71
Antena Nemčavci	NE 7		T – območja komunikacijske infrastrukture	HMO		81
Turistično območje Rimska Čarda v Nemčavcih	NE 8		BT– površine za turizem ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport G – gozdne površine SS – površine stanovanj		pOPPN	90
Osrednji del naselja Polana	PO 1		SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti PC – površine cest IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo	KD HMO DVOŽ		62
Igrišče Polana	PO 2		ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport BC – športni centri	HMO		72
Pokopališče Polana	PO 3		ZK – pokopališča CD – druga območja centralnih dejavnosti			71
Staro naselje Pušča	PU 1		SS – površine za stanovanja CD – druga območja centralnih dejavnosti BC – športni centri ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport PC – površine cest		OPPN	89
Novi del naselja Pušča	PU 2		SS – površine za stanovanja		pOPPN	90
Zaselek Pušča	PU 3		SS – stanovanjske površine			65
Zaselek Pušča	PU 4		SS – stanovanjske površine			65
Osrednji del naselja Rakičan	RA 1		SK – površine podeželskega naselja ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest			63
Severna ulica v naselju Rakičan	RA 2		SS – površine stanovanj			65
Ob Mladinski v Rakičanu	RA 3		SS – površine stanovanj		pOPPN	90
Obrtno-trgovski in športni kompleks v Rakičanu	RA 4		BD – površine drugih območij IG – gospodarske cone PC – površine cest		OPPN	89
Igrišče v Rakičanu	RA 5		BC – športni centri			72
Osrednji del naselja Rakičan	RA 6		CU – osrednja območja centralnih dejavnosti PC – površine cest			66
Srednja kmetijska šola v Rakičanu	RA 7		CD – druga območja centralnih dejavnosti			66
Mešana stanovanjska cona v Rakičanu	RA 8		CU – osrednja območja centralnih dejavnosti PC – površine cest		OPPN	89
Grajski park v Rakičanu	RA 9	RA 9/1	CD – druga območja centralnih dejavnosti ZP – parki	KD		73
Konjeniški klub v Rakičanu	RA 9	RA 9/2	BC – športni centri			73
Bolnišnica v Rakičanu	RA 10		CD – druga območja centralnih dejavnosti SB – stanovanjske površine za posebne namene	KD		67
Pokopališče v Rakičanu	RA 11		ZK – pokopališča CD – druga območja centralnih dejavnosti PO – ostale prometne površine			71
Jezera v Rakičanu	RA 15		SK – površine podeželskega naselja PC – površine cest			63
Hlevi Jezera	RA 16		IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo E – območja energetske infrastrukture			70
Farma Jezera v območju AC	RA 17		IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo	DPN	DPN	70 88
Farma Jezera v območju AC	RA 18		IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo	DPN	DPN	70 88
Toplovod–farma Jezera v Rakičanu	RA 19		IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo K1 – najboljša kmetijska zemljišča	DPN HMO	DPN OPPN	88 89
Toplovod – pod AC v Rakičanu	RA 20		K1 – najboljša kmetijska zemljišča		OPPN	89
Toplovod – ob nasipu v Rakičanu	RA 21		PC – površine cest		OPPN	89
Gramoznica ob AC v Rakičanu	RA 22		VC – celinske vode ZD – druge urejene zelene površine	VG		74
Gramoznica ob AC v Rakičanu	RA 23		VC – celinske vode ZD – druge zelene površine LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora		pOPPN	90
Gramoznica ob AC v Rakičanu	RA 24		VC – celinske vode ZD – druge zelene površine LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora	VG	pOPPN	90
Osrednje naselje Satahovci	SA 1		SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti VC – celinske vode PC – površine cest IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo	KD DPNp		62
Južni del naselja Satahovci	SA 2		SK – površine podeželskega naselja	DPNp		63
Igrišče v Satahovcih	SA 3		BC – športni centri ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport	EPO NATURA DPNp		72
Ribnik v Satahovcih	SA 4		VC – celinske vode ZD – druge urejene zelene površine	EPO NATURA DPNp		74
Gramoznica v Krogu	SA 5		VC – celinske vode ZD – druge urejene zelene površine BD – površine drugih območij BC – športni centri G – gozdne površine K1 – najboljša kmetijska zemljišča PC – površine cest	KD EPO NATURA DVOŽ DPNp	OPPN	89
Opuščena gramoznica v Satahovcih	SA 6		VC – celinske vode ZD – druge urejene zelene površine	EPO NATURA VVO DPNp		74
Pokopališče v Satahovcih	SA 7		ZK – pokopališča CD – druga območja centralnih dejavnosti PO – ostale prometne površine			71
Osrednje naselje v Veščici	VE 1		SK – površine podeželskega naselja ZD – druge urejene zelene površine CD – druga območja centralnih dejavnosti PC – površine cest	KD		63
Severni del naselja Veščica	VE 2		SK – površine podeželskega naselja PC – površine cest IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo			62
Igrišče Veščica	VE 3		ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport BC – športni centri			72
Med vasjo Veščica	VE 4		K1 – najboljša kmetijska zemljišča			83
Opleter v Veščici	VE 5		SS – površine za stanovanja PC – površine cest		pOPPN	90
Pokopališče Veščica	VE 6		ZK – pokopališča CD – druga območja centralnih dejavnosti			71
Novo pokopališče Veščica	VE 7		ZK – pokopališča		pOPPN	90

d)

Enote urejanja prostora v odprtem prostoru

Opis enote	Oznaka enote	Oznaka podenote	Šifra in opis podrobnejše namenske rabe	Režimi	Način urejanja	PIP v členu
Južni del k.o. Kupšinci, Veščica, Černelavci	MS 1		A – površine razpršene poselitve G – gozdna zemljišča K1 – najboljša kmetijska zemljišča PC – površine cest VC – celinske vode	KD VG VVO NV HMO DVOŽ DPNp		83
Med zahodno obvoznico	MS 2		K1 – najboljša kmetijska zemljišča PC – površine cest			83
Med zahodno obvoznico	MS 3		K1 – najboljša kmetijska zemljišča			83
Med zahodno obvoznico	MS 4		K1 – najboljša kmetijska zemljišča PC – površine cest			83
Severni del k.o. Kupšinci, Veščica, Černelavci	MS 5		A – površine razpršene poselitve K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča PC – površine cest	VVO		83
Gosposki log ob kanalu	MS 6		K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča	VVO		85
Nad Polano	MS 7		K1 – najboljša kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča PC – površine cest	POPL 1 HMO DVOŽ		83
Med Puconskim potokom in železnico	MS 8		K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča VC – celinske vode PC – površine cest	POPL 1 VVO HMO DVOŽ KD		83
K.o. Nemčavci, Markišavci	MS 9		K1 – najboljša kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča PC – površine cest ZD – druge urejene zelene površine	HMO DVOŽ POPL 2 KD		83
K.o. Nemčavci, Markišavci	MS 10		K1 – najboljša kmetijska zemljišča PC – površine cest A – površine razpršene poselitve G – gozdna zemljišča	POPL 2 HMO		83
Markišavski gozd	MS 11		G – gozdna zemljišča ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest	POPL 2		85
Ob vzhodni obvoznici in DV	MS 12		K1 – najboljša kmetijska zemljišča	POPL 2 HMO		83
Ob vzhodni obvoznici in DV	MS 13		K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišč	POPL 2 HMO		83
Ob daljnovodu	MS 14		K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdne površine	POPL 2 HMO		83
Ob daljnovodu	MS 15		K2 – druga kmetijska zemljišča	POPL 2		83
Ob daljnovodu	MS 16		K1 – najboljša kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča	POPL 2 HMO		83
Ob daljnovodu	MS 17		K1 – najboljša kmetijska zemljišča PC – površine cest	POPL 2 HMO DVOŽ		83
Ob daljnovodu	MS 18		K1 – najboljša kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča	POPL 2 HMO		83
Ob daljnovodu	MS 19		K1 – najboljša kmetijska zemljišča	POPL 2 HMO		83
Nad Ledavo	MS 20		G – gozdna zemljišča K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča PC – površine cest	POPL 1 POPL 2 NV		83
Nad Ledavo in DV	MS 21		G – gozdna zemljišča PC – površine cest			83
K.o. Rakičan–odprti prostor	MS 22	MS 22/1	K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča A – površine razpršene poselitve PC – površine cest	KD POPL 1 POPL 2 HMO VG		83
K.o. Rakičan–vzorčni nasad	MS 22	MS 22/2	K1 – najboljša kmetijska zemljišča	KD		83
Za Bakšo	MS 23		K1 – najboljša kmetijska zemljišča			83
Južno od Rakičana	MS 24		K1 – najboljša kmetijska zemljišča A – površine razpršene poselitve PC – površine cest	KD		83
Med železnico in AC	MS 25		K1 – najboljša kmetijska zemljišča			83
Med železnico in AC	MS 26		K1 – najboljša kmetijska zemljišča	KD		83
Med železnico in obvoznico	MS 27		K1 – najboljša kmetijska zemljišča	KD		83
Obstoječi vrtički	MS 28		ZV – površine za vrtičkarstvo			77
Predvideni vrtički	MS 29		ZV – površine za vrtičkarstvo		pOPPN	90
Nad južno obvoznico	MS 30		K1 – najboljša kmetijska zemljišča PC – površine cest	KD		83
Pod južno obvoznico	MS 31		K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča PC – površine cest	KD		83
Severno od Kroga	MS 32		A – površine razpršene poselitve K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča VC – celinske vode ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest	KD VG EPO NATURA DVOŽ DPNp		83
Južno od letališča	MS 33		A – površine razpršene poselitve K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča PC – površine cest	VG POPL 1 HMO DVOŽ EPO		83
Med letališčem in AC	MS 34		K1 – najboljša kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča	VG HMO		83
Del zemljišča ob farmi Jezera	MS 35		K1 – najboljša kmetijska zemljišča	HMO		83
Vzhodno od Bakovec	MS 36		A – površine razpršene poselitve K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča VC – celinske vode PC – površine cest	EPO NATURA POPL 1 NV		84
Med Malimi Bakovci in nasipom	MS 37		K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča VC – celinske vode	EPO NATURA POPL 1 DPNp		84
Med Bakovci in AC	MS 38		A – površine razpršene poselitve K1 – najboljša kmetijska zemljišča PC – površine cest	KDEPO DPNp		83
Med gramoznico in nasipom	MS 39		K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča VC – celinske vode PC – površine cest	EPO NATURA VVO DPNp		84
Ob Muri do nasipov	MS 40		K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča PC – površine cest	EPO NATURA POPL 1 VG VVO NV DPNp		84
Ob Muri do nasipov	MS 41		G – gozdna zemljišča	EPO NATURA NV POPL 1 VG VVO DPNp		84
Ob Muri do nasipov	MS 42		K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdne površine VC – celinske vode	EPO NATURA NV POPL 1 VG DPNp		84
Ob Muri do nasipov	MS 43		G – gozdna zemljišča	EPO NATURA POPL 1 VG NV DPNp		84
Za štajerskim nasipom	MS 44		K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča	EPO NATURA VVO HMO DVOŽ DPNp		84
Ob AC v Rakičanu	MS 45		K1 – najboljša kmetijska zemljišča			83
Severno ob Ledavi	MS 46		K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča	POPL 1		83

e)

Enote urejanja prostora za vodne površine

Opis enote	Oznaka enote	Šifra in opis podrobnejše namenske rabe	Režimi	Način urejanja	PIP v členu
Razbremenilni kanal ob mestu	VP 1	PC – površine cest VC – celinske vode ZD – druge urejene zelene površine	VVO		61
Razbremenilni kanal	VP 2	VC – celinske vode ZD – druge urejene zelene površine			87
Razbremenilni kanal	VP 3	VC – celinske vode			87
Razbremenilni kanal	VP 4	VC – celinske vode PC – površine cest	EPO		87
Ledava–zahodni del do podvoza Lendavska	VP 5	VC – celinske vode PC – površine cest	VVO POPL 1		87
Ledava med Lendavsko ul. in progo	VP 6	VC – celinske vode	KD		61
Ledava med železniško progo in zahodno obvoznico	VP 7	VC – celinske vode			61
Ledava ob industrijski coni do meje občine	VP 8	VC – celinske vode PC – površine cest	POPL 1 POPL 2		87
Puconski potok	VP 9	VC – celinske vode	DVOŽ		87
Puconski potok	VP 10	VC – celinske vode PC – površine cest	VVO POPL 1		87
Preusmeritev Ledave – stari Puconski potok	VP 11	VC – celinske vode	POPL 1	OPPN	89
Preusmeritev Ledave – stari Puconski potok	VP 12	VC – celinske vode	POPL 1	OPPN	89
Preusmeritev Ledave – stari Puconski potok	VP 13	VC – celinske vode	POPL 1	OPPN	89
Preusmeritev Ledave – stari Puconski potok	VP 14	VC – celinske vode	POPL 1	OPPN	89
Mura	VP 15	VC – celinske vode	EPO NATURA NV POPL 1 DPNp		87
Mura	VP 16	VC – celinske vode	EPO NATURA NV POPL 1 DPNp		87

f)

Enote urejanja prostora državnih prostorskih načrtov

Opis enote	Oznaka enote	Šifra in opis podrobnejše namenske rabe	Režimi	Način urejanja	PIP v členu
Železnica	PP 1-DPA	PŽ – površine železnic	KD POPL 1 DPN HMO	DPN	88
Avtocesta Zahodni del od farme Jezera do Mure	PP 2-DPA	PC – površine cest	KD EPO NATURA NV POPL 1 HMO DPN DPNp	DPN OPPN	88 89
Prekrivanje DPN za AC in območja OPPN za toplovod	PP 3-DPA	PC – površine cest	DPN	DPN OPPN	88 89
Manjša površina AC ob OPPN za toplovod	PP 4-DPA	PC – površine cest	DPN	DPN	88
Avtocesta – vzhodno od farme Jezera	PP 5-DPA	PC – površine cest	DPN VG HMO	DPN	88
Manjša površina AC ob meji Občine Beltinci	PP 6-DPA	PC – površine cest	DPN	DPN	88
Manjša površina AC ob meji Občine Beltinci	PP 7-DPA	PC – površine cest	DPN	DPN	88
Manjša površina AC ob meji Občine Beltinci	PP 8-DPA	PC – površine cest	DPN	DPN	88
Manjša površina AC ob meji Občine Beltinci	PP 9-DPA	PC – površine cest	DPN	DPN	88
Manjša površina AC ob meji Občine Beltinci	PP 10-DPA	PC – površine cest	DPN	DPN	88
Gramoznica v območju DPN za avtocesto	PP 11-DPA	BD – površine drugih območij LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora VC – celinske vode PC – površine cest	KD DPN	DPN OPPN	88 89
Širitev gramoznice v območju AC	PP 12-DPA	LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora VC – celinske vode	DPN KD	DPN OPPN	88 89
DV Murska Sobota – Mačkovci	PP 13-DPA	BT – površine za turizem CD – druga območja centralnih dejavnosti E – območja energetske infrastrukture G – gozdne površine IG – gospodarske cone IK – površine z objekti za kmetijstvo proizvodnjo IP – površine za industrijo K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča PC – površine cest VC – celinske vode	POPL 1 POPL 2 HMO DPA	DPN	88
DV Murska Sobota – Lendava	PP 14-DPA	K2 – druga kmetijska zemljišča	POPL 2 DPN	DPN	88
DV Murska Sobota – Lendava	PP 15-DPA	G – gozdne površine PC – površine cest	POPL 2 DPN	DPN	88
Visokovodni nasip ob Muri	VP 17-DPA	VI – območja vodne infrastrukture PC – površine cest	EPO NATURA VVO DPN DPNp NV VG POPL 1	DPN	88
Visokovodni nasip ob Muri	VP 18-DPA	VI – območja vodne infrastrukture	EPO NATURA VVO HMO DPN DPNp POPL 1 NV VG	DPN	88
Visokovodni nasip ob Muri	VP 19-DPA	VI – območja vodne infrastrukture	EPO NATURA NV VG DPN DPNp POPL 1	DLN	88
Visokovodni nasip ob Muri	VP 20-DPA	VI – območja vodne infrastrukture	EPO NATURA DPN POPL 1 NV	DPN	88
Območje prekrivanja AC in visokovodnega nasipa	VP 21-DPA	PC – površine cest	POPL 1 EPO NV NATURA DPN DPNp	DPN	88
Območje prekrivanja AC in visokovodnega nasipa	VP 22-DPA	PC – površine cest	POPL 1 EPO NV NATURA DPN DPNp	DPN	88

Pomen kratic:

– KD: kulturna dediščina,

-

EPO: ekološko pomembna območja,

-

NATURA: območja Natura 2000,

-

NV: naravna vrednota,

-

SON: spomenik oblikovane narave,

-

VG: varovalni gozdovi,

-

POPL 1: poplavna območja določena na podlagi opozorilne karte poplav ARSO,

-

POPL 2: poplavna območja določena na podlagi kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti HHŠ,

-

VVO: varstveni pasovi vodnih zajetij,

-

HMO: izvedene agrarne operacije,

-

DVOŽ: območja povozov dvoživk,

-

DPN: državni prostorski akti,

-

DPNp: državni prostorski akti v pripravi,

-

OPN: občinski prostorski načrt,

-

OPPN: občinski prostorski akti,

-

pOPPN: predvideni občinski podrobni prostorski načrti.

2. Območja namenske rabe prostora

36. člen

(namenska raba prostora)

(1)

Namenska raba prostora se deli na:

-

območja stavbnih zemljišč,

-

območja kmetijskih zemljišč,

-

območja gozdnih zemljišč,

-

območja vodnih zemljišč,

-

območja drugih zemljišč.

(2)

Za celotno območje Mestne občine Murska Sobota je za posamezno enoto urejanja prostora glede na pretežno rabo določena podrobnejša namenska raba prostora v skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), in sicer:

I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ

1.

S – OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim:

1.1	SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju z ali brez spremljajočih dejavnosti,
1.2	SB – stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene stalnemu ali začasnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin);
1.3	SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.

2.

C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju:

2.1	CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih, in podobnih dejavnosti ter bivanju;
2.2	CD – druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, brez stanovanj.

3.

I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim:

3.1

IP – površine za industrijo, ki so namenjene industrijskim dejavnostim;

3.2

IG – gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim;

3.3

IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin in rejo živali.

4.

B – POSEBNA OBMOČJA, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno:

4.1

BT – površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev;

4.2

BD – površine drugih območij, ki so namenjene zlasti večjim nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim;

4.3

BC – športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam.

5.

Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja:

5.1

ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem;

5.2

ZP – parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju;

5.3

ZV – površine za vrtičkarstvo, ki so namenjene prostočasni kmetijski dejavnosti;

5.4

ZD – druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno ali drugo funkcijo;

5.5

ZK – pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle.

6.

P – OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa:

6.1

PC – površine cest;

6.2

PŽ – površine železnic;

6.3

PL – letališča;

6.4

PO – ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (npr. mejni prehodi, prometni terminali, večja postajališča avtobusnega in železniškega prometa).

7.

T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij.

8.

E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike.

9.

O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenje odpadnih voda ter ravnanja z odpadki.

10.

F – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJIH, ki so namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.

11.

A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).

12.

RAZPRŠENA GRADNJA, kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju).

II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

1.

K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

2.

K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ

1.

G – GOZDNA ZEMLJIŠČA, kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju.

IV. OBMOČJA VODA

1.

V – OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda:

1.1

VC – celinske vode.

2.

VI – OBMOČJA VODNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno.

V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ

1.

L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin:

1.1

LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora.

2.

N – OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami.

3.

f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja obrambe zunaj naselij in so določena kot območja izključne rabe prostora.

(3)

Namembnost posameznih območij podrobnejše namenske rabe je opisana v Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in v Uredbi o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04). Povzeta pa je tudi v opisu namenske rabe v posamezni enoti urejanja ter razvidna iz grafične priloge Prikaz namenske rabe zemljišč in enot urejanja.

3. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih mesta Murska Sobota in naselij ter na stavbnih zemljiščih izven naselij

3.1. Splošni pogoji na stavbnih zemljiščih

37. člen

(splošni prostorsko izvedbeni pogoji na stavbnih zemljiščih)

(1)

Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih na območjih mesta Murska Sobota in naselij ter na stavbnih zemljiščih izven naselij določajo:

-

namembnost in vrsto posegov v prostor,

-

tipologijo in oblikovanje območij,

-

lego objektov,

-

velikost in zmogljivost objektov,

-

oblikovanje objektov,

-

parcelacijo stavbnih zemljišč,

-

ureditev zelenih in drugih javnih površin,

-

priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

-

celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,

-

varovanje zdravja ljudi in

-

druge pogoje.

(2)

V vseh enotah urejanja so na območjih stavbnih zemljišč, kjer je dopustna gradnja razen, če za posamezno enoto urejanja ni drugače določeno, dopustni naslednji posegi:

-

izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta,

-

sprememba namembnosti objekta,

-

vzdrževanje objekta,

-

dela v zvezi s pripravo zemljišča.

(3)

Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede na zahtevnost gradnje: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.

(4)

Dopustne vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so za posamezno enoto urejanja prostora določene v prostorskih izvedbenih pogojih tega odloka. V enotah urejanja prostora so na posameznih območjih podrobnejše namenske rabe dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določene v Prilogi 1 tega odloka razen, če je za posamezno enoto urejanja prostora v prostorskih izvedbenih pogojih tega odloka določeno drugače.

3.2. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih mesta Murska Sobota

3.2.1. Urbani center

38. člen

(ožji mestni center)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

V enoti urejanja SO 2 in podenotah urejanja SO 9/1 in SO 9/3 je na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe CU, ki so osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novih objektov, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

1.

Stanovanjske stavbe:

-

enostanovanjske stavbe,

-

večstanovanjske stavbe,

-

stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine.

2.

Nestanovanjske stavbe:

-

gostinske stavbe,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi niso dopustni),

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

druge nestanovanjske stavbe (stavbe za opravljanje verskih obredov, kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, druge stavbe, ki niso uvrščene drugje).

3.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

4.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe CU.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe ob cesti se locira vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb. Možni so manjši zamiki fasade od ulične gradbene linije v pritličju pri uličnih vhodih do 0,50 m in pri nadstreških nad uličnimi vhodi do 0,80 m.

(2)

Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,00 m in se prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Odmiki med stavbami so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišje sosednje stavbe oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih stavbah. V strnjeni zazidavi se stavbe locira do parcelne meje. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmiki od javnih cest so najmanj 4,00 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste.

(3)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

c)

Pogoji glede velikosti

(1)

Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb ter ob upoštevanju značilne tipologije obstoječe zazidave.

(2)

Višina stavb je do P+4+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m). Višina do P+5 je dopustna pod pogojem, da znaša bruto tlorisna površina najvišje etaže največ 80 % bruto tlorisne površine predhodne etaže, da je dvoriščna fasada najvišje etaže od najbolj izpostavljenega dela dvoriščne fasade predhodne etaže zamaknjena v notranjost za najmanj eno višino stanovanjske etaže in da je streha najvišje etaže ravna ali položna v naklonu do 15°. Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

(3)

Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.

(4)

Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih centralnih dejavnosti.

d)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena. Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova kombinacija. Naklon poševnih streh je do 45°. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti urejanja. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.

(2)

Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele s stanovanjskimi stavbami mora biti ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom.

(3)

Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.

(4)

Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.

e)

Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

(1)

Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.

(2)

Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami.

(3)

Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka. Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.

(4)

Ob javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.

(5)

Nad parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd.

f)

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Za enoto urejanja in podenoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.

g)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)

Enota urejanja in podenoti urejanja so v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip.

(2)

V enoti urejanja SO 2 je še EŠD 16808 – delavski dom, ki je profana stavbna dediščina, v podenoti urejanja SO 9/1 sta EŠD 6802 – hiša Slovenska 13 in EŠD 6803 – evangeličansko župnišče, ki sta profani stavbni dediščini; v podenoti urejanja SO 9/3 sta EŠD 13031 – kantorjeva hiša in EŠD 6816 – Bergerjeva vila, ki sta profani stavbni dediščini.

(3)

Stavbna dediščina v naselbinskem območju se varuje tako, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine.

(4)

Za enoto urejanja in podenoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka.

h)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoto urejanja in podenoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka

i)

Ostali pogoji

Za enoto urejanja in podenoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.

39. člen

(cerkveni kompleksi)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

V enoti urejanja SO 18 in podenoti urejanja SO 9/2 je na območjih stavbnih zemljišč v cerkvenem kompleksu, z oznako podrobnejše namenske rabe CU, ki so osrednja območja centralnih dejavnosti namenjena za verske, trgovske, izobraževalne in vzgojne dejavnosti ter za bivanje, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

1.

Stanovanjske stavbe:

-

enostanovanjske stavbe.

2.

Nestanovanjske stavbe:

-

poslovne in upravne stavbe,

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

druge nestanovanjske stavbe (stavbe za opravljanje verskih obredov, kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, druge stavbe, ki niso uvrščene drugje).

3.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

4.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe CU.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Stavbe se lahko gradi le izven zemljišča, ki je funkcionalno zemljišče k cerkveni stavbi. Nezahtevne in enostavne objekte se lahko zgradi ali postavi le kot prizidke k obstoječim spremljajočim stavbam. K cerkveni stavbi prizidava in postavitev objektov ali naprav ni dovoljena.

(2)

Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,00 m in se prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,00 m.

(3)

Ograja se lahko postavi do meje parcele ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda.

(4)

Pomožne linijske infrastrukturne objekte se izvede zemeljsko.

(5)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

c)

Pogoji glede velikosti

(1)

Pri določanju tlorisne velikost novih stavb se upošteva velikost parcele in odmiki od obstoječih stavb in parcelnih mej.

(2)

Višina novih stavb je do P+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m).

(3)

Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.

(4)

Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih centralnih dejavnosti.

d)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Tlorisna oblika novih stavb je kvadratna ali pravokotna ali sestavljena. Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova kombinacija. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.

(2)

Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so obdelane z različnimi materiali.

(3)

Pri rekonstrukciji in vzdrževanju stavb se varuje tlorisna in višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine.

(4)

Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Vsaj tretjina parcele mora biti ozelenjena. Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom.

(5)

Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.

(6)

Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblikovne značilnosti in materiale na obstoječih objektih.

e)

Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

(1)

Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.

(2)

Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami.

(3)

Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.

(4)

Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

(5)

Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.

(6)

Nad parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd.

(7)

Ob lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.

f)

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Za enoto urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.

g)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)

Enota urejanja in podenota urejanja sta v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip. V podenoti urejanja SO 9/2 je EŠD 4152 – evangeličanska cerkev, v enoti urejanja SO 18 pa EŠD 3191 – cerkev Sv. Nikolaja, ki sta sakralni stavbni dediščini. V enoti urejanja SO 18 sta še EŠD 6789 – rimskodobni nagrobnik, ki je arheološka dediščina in EŠD 18334 – župnišče pri cerkvi Sv. Nikolaja, ki je profana stavbna dediščina.

(2)

Stavbna dediščina v naselbinskem območju se varuje tako, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine.

(3)

Vse posege v cerkvenih kompleksih se izvaja v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem.

(4)

Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka.

h)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoto urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka.

i)

Ostali pogoji

Za enoto urejanja in podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.

40. člen

(Trg zmage)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

V enoti urejanja z oznako SO 1 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe ZP, dopustna:

-

gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje obstoječega spomenika,

-

gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje gradbenih inženirskih objektov (ceste, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),

-

postavitev parkovne urbane opreme,

-

ureditev razsvetljave in postavitev varovalne ograje,

-

gradnja oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe ZP.

b)

Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1)

Spominska obeležja in objekti za oglaševanje ne smejo presegati velikosti, ki veljajo za enostavne objekte. Velikost objektov za oglaševanje ne sme presegati velikosti 10 m² in višine do 4,00 m. Objekti za oglaševanje se lahko postavijo le na robu enote ob ulicah in v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju.

(2)

Infrastrukturne vode se izvede zemeljsko.

(3)

Vse nadzemne nezahtevne in enostavne objekte se oblikuje enotno.

c)

Pogoji in merila za parcelacijo

(1)

Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.

(2)

Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov.

d)

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.

e)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

Enota urejanja je v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip. V enoti urejanja je še EŠD 477 – spomenik osvoboditeljem, ki je memorialna dediščina. Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka.

f)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka

g)

Ostali pogoji

Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.

41. člen

(širši urbani center)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

V enotah urejanja SO 3, SO 5, SO 10, SO 11 in SO 28 je na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe CU, ki so osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

1.

Stanovanjske stavbe:

-

enostanovanjske stavbe,

-

večstanovanjske stavbe,

-

stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine.

2.

Nestanovanjske stavbe:

-

gostinske stavbe,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi niso dopustni),

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

druge nestanovanjske stavbe (kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje).

3.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

4.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe CU.

(2)

V enotah urejanja SO 5 in SO 28 je na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcij dopustna gradnja oziroma postavitev:

1.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe PC.

(3)

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(4)

Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe ob cesti se locira z daljšo stranico vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb. Možni so manjši zamiki fasade od ulične gradbene linije v pritličju pri uličnih vhodih do 0,50 m in pri nadstreških nad uličnimi vhodi do 0,80 m. Zamiki v notranjost parcele so možni v primeru, da so ob ulici urejena parkirišča. V enoti urejanja SO 10 se nove stavbe gradi v enaki legi in velikosti, kot so obstoječe stavbe, v vrstno zazidavo. Možno je združevanje stavb v vrstno zazidavo.

(2)

Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,00 m in se prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Odmiki med stavbami so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišje sosednje stavbe oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih stavbah. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,00 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste. Možno je tudi združevanje stavb ob uličnem nizu.

(3)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

c)

Pogoji glede velikosti

(1)

Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb.

(2)

Višina mešanih stavb je do P+4+M, višina individualnih stanovanjskih stavb je do P+2+M. Višina kolenčnega zidu je do 1,20 m. Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

(3)

Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.

(4)

Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih centralnih dejavnosti.

d)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Tlorisna oblika stavb je lahko kvadratna, pravokotna ali sestavljena. Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova kombinacija. Naklon poševnih streh je do 45°. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti urejanja. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Stavbe v vrstni zazidavi v enoti urejanja SO 10 se oblikuje na enak način. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.

(2)

Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom.

(3)

Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.

(4)

Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.

(5)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju.

e)

Pogoji in merila za parcelacijo

(1)

Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.

(2)

Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti novih parcel se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati ustrezne sanitarne in požarne odmike med stavbami.

(3)

Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.

(4)

Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

(5)

Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.

(6)

Ob lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.

f)

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.

g)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)

Enote urejanja so v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip.

(2)

V posameznih enotah urejanja so še enote kulturne dediščine:

-

v enoti urejanja SO 3 sta EŠD 6817 – Šerbecova vila in EŠD 16886 – kino Park, ki sta profani stavbni dediščini,

-

v enoti urejanja SO 5 so EŠD 6811 – Vučakova vila in EŠD 16810 – Kousova vila, ki sta profani stavbni dediščini,

-

v enoti urejanja SO 28 so EŠD 16813 – ulični niz Mladinska ulica 2–18, EŠD 6814 – vila Sodna 26, EŠD 6815 – hiša Sodna 30, EŠD 6800 – Sokolski dom, EŠD 6798 – hiša Slomškova 23, EŠD 6797 – sodna palača in EŠD 6859 – Brumnova hiša, ki so profane stavbne dediščine.

(3)

Stavbna dediščina v naselbinskem območju se varuje tako, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine.

(4)

Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka.

h)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka

i)

Ostali pogoji

Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.

3.2.2. Območja mestnih centralnih in mešanih dejavnosti

42. člen

(šolski kompleksi)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

V enotah urejanja z oznakami SO 26, SO 33, SO 42 in SO 45 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti za zdravstvo in izobraževanje, z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

1.

Nestanovanjske stavbe:

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

druge nestanovanjske stavbe (kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje).

2.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

3.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe CD.

(2)

Na območjih stanovanjskih površin v enoti urejanja SO 26, z oznako podrobnejše namenske rabe SS, ki so stanovanjske površine, namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

1.

Stanovanjske stavbe:

-

enostanovanjske stavbe,

-

večstanovanjske stavbe.

2.

Nestanovanjske stavbe:

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (trgovine, druge storitve).

3.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

4.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe SS.

(3)

Na območjih zelenih površin v enotah urejanja SO 26, SO 33 in SO 45, ki so namenjene rekreaciji z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, je dopustna ureditev in vzdrževanje obstoječih utrjenih in travnatih igrišč ter gradnja oziroma postavitev:

1.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe ZS.

(4)

Na območjih zelenih površin v enoti urejanja SO 42, ki so druge urejene zelene površine z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, je dopustno vzdrževanje obstoječih površin ter gradnja oziroma postavitev:

1.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe ZD.

(5)

V enotah urejanja SO 6 in SO 26 je na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustna gradnja oziroma postavitev:

1.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe PC.

(6)

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(7)

Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte ter lega in velikost obstoječih stavb. Stavbe se locira vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb.

(2)

Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Odmiki med stavbami so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednje stavbe oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost prostorov v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje ter druge tehnične pogoje. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m. Odmik od javne ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih stavb ob cesti bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste.

(3)

Nezahtevne in enostavne objekte v enotah urejanja SO 33 in SO 45 se lahko zgradi ali postavi le kot prizidke k obstoječim spremljajočim stavbam in če to dopušča faktor zazidanosti. Prizidava k objektom kulturne dediščine ni dopustna oziroma le s soglasjem varstvene službe.

(4)

Pomožne linijske infrastrukturne objekte se izvede zemeljsko.

(5)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

c)

Pogoji glede velikosti

(1)

Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb.

(2)

Višina stavb je do P+4+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m). Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

(3)

Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.

(4)

Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih centralnih dejavnosti in do 0,5 na območjih stanovanj.

d)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena. Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova kombinacija. Naklon poševnih streh je do 45°. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.

(2)

V enoti urejanja SO 33 se pri rekonstrukciji in vzdrževanju stavb varuje tlorisna in višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine.

(3)

Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom.

(4)

Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.

(5)

Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.

e)

Pogoji in merila za parcelacijo

(1)

Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.

(2)

Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti novih parcel se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati ustrezne sanitarne in požarne odmike med stavbami.

(3)

Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.

(4)

Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

(5)

Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.

f)

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka

g)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)

Enota urejanja SO 45 in del enote urejanja SO 26 sta v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip.

(2)

Enota urejanja SO 33 je EŠD 6795 – šola Cankarjeva 91, enota urejanja SO 45 pa EŠD 6819 – šola Štefana Kovača 32, ki sta profani stavbni dediščini. Stavbna dediščina se varuje tako, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine.

(3)

Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka.

h)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka

i)

Ostali pogoji

Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.

43. člen

(območja ostalih centralnih dejavnosti)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

V enoti urejanja SO 6 in podenoti urejanja SO 31/2 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe CD (zdravstveni dom, gasilski dom), dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje objektov ter gradnjo novih naslednjih vrst objektov:

1.

Nestanovanjske stavbe:

-

gostinske stavbe,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi niso dopustni),

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

druge nestanovanjske stavbe (kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje).

2.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

3.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe CD.

(2)

V enoti urejanja SO 6 je na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustna naslednji gradnje in posegi:

1.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

2.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe PC.

(3)

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(4)

Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte ter lega in velikost obstoječih stavb. Stavbe se umešča vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb.

(2)

Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Odmiki med stavbami so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišje sosednje stavbe oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost prostorov v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje ter druge tehnične pogoje. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m. Odmik od javne ceste je lahko manjši, če je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste. Nove stavbe v enoti urejanja SO 6 se lahko tudi združi v enotni stavbni niz.

(3)

Ograja se lahko postavi znotraj parcelne meje ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda.

(4)

Pomožne linijske infrastrukturne objekte se izvede zemeljsko.

(5)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

c)

Pogoji glede velikosti

(1)

Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb.

(2)

Višina stavb je do P+4+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m). Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

(3)

Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.

(4)

Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih centralnih dejavnosti.

d)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena. Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova kombinacija. Naklon poševnih streh je do 45°. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti urejanja. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Oblika strehe na ulični stavbi gasilskega doma v podenoti urejanja SO 31/2 se ne sme spreminjati. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.

(2)

Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom.

(3)

Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.

(4)

Enota urejanja in podenota urejanja sta lahko ograjeni. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.

e)

Pogoji in merila za parcelacijo

(1)

Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.

(2)

Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti novih parcel se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati ustrezne sanitarne in požarne odmike med stavbami.

(3)

Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.

(4)

Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

(5)

Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.

f)

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Za enoto urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.

g)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)

Enota urejanja in podenota urejanja sta v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip.

(2)

V enoti urejanja SO 6 je EŠD 16815 – zdravstveni dom, ki je profana stavbna dediščina. Stavbna dediščina se varuje tako, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine.

(3)

Za enoto urejanja in podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka.

h)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoto urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka.

i)

Ostali pogoji

Za enoto urejanja in podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.

3.2.3. Stanovanjska območja

44. člen

(stanovanjska območja za posebne namene)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

V podenoti urejanja SO 13/1 in enoti urejanja SO 32 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine za posebne namene z oznako podrobnejše namenske rabe SB (dom starejših in dijaški dom), namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje ter gradnjo novih naslednjih vrst objektov:

1.

Stanovanjske stavbe:

-

stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine.

2.

Nestanovanjske stavbe:

-

gostinske stavbe,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi niso dopustni),

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

druge nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje).

3.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti

4.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe SB.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte ter lega in velikost obstoječih stavb. Nove stavbe se umešča vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb.

(2)

Odmiki stavb od sosednjih parcelnih mej so definirani z lego obstoječih stavb. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste.

(3)

Nezahtevne in enostavne objekte se lahko zgradi ali postavi le kot prizidke k obstoječim spremljajočim stavbam in če to dopušča faktor zazidanosti.

(4)

Pomožne linijske infrastrukturne objekte se izvede zemeljsko.

(5)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

c)

Pogoji glede velikosti

(1)

Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb.

(2)

Višina stavb je definirana z višino obstoječih stavb in se ne spreminja.

(3)

Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.

(4)

Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih stanovanj.

(5)

Ograja se lahko postavi znotraj parcelne meje ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda.

d)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena. Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova kombinacija. Naklon poševnih streh je do 45°. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.

(2)

Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom.

(3)

Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.

(4)

Enota urejanja in podenota urejanja sta lahko ograjeni. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.

e)

Pogoji in merila za parcelacijo

(1)

Parcelacija v enotah urejanja ni potrebna.

(2)

Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.

(3)

Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

(4)

Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.

(5)

Ob javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.

f)

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Za enoto urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.

g)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

Podenota urejanja SO 13/1 je v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip. Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka.

h)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoto urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka.

i)

Ostali pogoji

Za enoto urejanja in podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.

45. člen

(stanovanjska območja v zavarovanem mestnem središču)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

V enotah urejanja SO 14, SO 19, SO 27, SO 30 in SO 44 ter podenoti urejanja SO 31/1 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine, namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim z oznako podrobnejše namenske rabe SS, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

1.

Stanovanjske stavbe:

-

enostanovanjske stavbe,

-

večstanovanjske stavbe.

2.

Nestanovanjske stavbe:

-

gostinske stavbe,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi niso dopustni),

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

-

industrijske stavbe in skladišča (dopustne so le dozidave v sklopu obstoječega stavbnega zemljišča, nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve, spremembe namembnosti in vzdrževanja obstoječih stavb pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na sosednjih zemljiščih),

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

druge nestanovanjske stavbe (kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje).

3.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

4.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe SS.

(2)

V enoti urejanja SO 14 je na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe CU, ki so osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

1.

Stanovanjske stavbe:

-

enostanovanjske stavbe,

-

večstanovanjske stavbe,

-

stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine.

2.

Nestanovanjske stavbe:

-

gostinske stavbe,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi niso dopustni),

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

-

druge nestanovanjske stavbe (kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje).

3.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

4.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe CU.

(3)

V enoti urejanja SO 14 in podenoti urejanja SO 31/1 je na območju ostalih centralnih dejavnosti z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

1.

Nestanovanjske stavbe:

-

gostinske stavbe,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi niso dopustni),

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

druge nestanovanjske stavbe (kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje).

2.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

3.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe CD.

(4)

V enoti urejanja SO 19 je na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe BD, ki so površine drugih posebnih območij (salon pohištva), dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

1.

Nestanovanjske stavbe:

-

gostinske stavbe,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi niso dopustni),

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

-

druge nestanovanjske stavbe (kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje).

2.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

3.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe BD.

(5)

V podenoti urejanja SO 31/1 je na območjih zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter vzdrževanje in dopolnilna zasaditev zelenja (drevje, grmičevje). Možna je tudi ureditev otroškega igrišča.

(6)

V enotah urejanja SO 14, SO 19, SO 27, SO 30 in SO 44 ter podenoti urejanja SO 31/1 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni naslednji posegi:

1.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe PC.

(7)

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(8)

Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju novih stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe se locira vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb, na parcelah v notranjosti pa poljubno. Ob ulicah se gradnja lahko zgošča v strnjeno zazidavo. Pomožne objekte (nezahtevne in enostavne objekte) se locira v notranjost parcele. Odstopanja v legi nezahtevnih in enostavnih objektov so možna, če so v ulici taki objekti že locirani ob ali pred osnovnimi stavbami ter na parcelah v notranjosti.

(2)

Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Pri določanju odmikov se upošteva zaporedni odmik od sosednjih parcelnih mej (pretežno severnih in uličnih) in višina stavb. Odmiki med stavbami so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišje sosednje stavbe oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih stavbah. V strnjeni zazidavi ob ulicah in v območjih s sistemom dvojčkov se stavbe locira do parcelne meje. V vseh enotah urejanja se lahko stavbe združujejo v ulični niz (vrstna zazidava). Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste.

(3)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

c)

Pogoji glede velikosti

(1)

Tlorisna velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih objektov.

(2)

Višina stavb je do P+1, višina stavb ob Cankarjevi in Trstenjakovi ulici v enoti urejanja SO 30 in podenoti urejanja SO 31/1 je lahko do P+2. Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

(3)

Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.

(4)

Faktor zazidanosti parcele je do 0,5 na območjih stanovanj, do 0,6 na območjih centralnih dejavnosti in do 0,6 na posebnih območjih.

d)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena. Možna je dozidava stavb ob ulici do sosednje parcelne meje ob soglasju soseda. Strehe morajo biti v naklonu od 25° do 45°. Izjemoma so lahko strehe tudi v manjšem naklonu ali ravne, če stavba ne meji na zavarovano stavbno dediščino in če s tako streho soglaša varstvena služba za kulturno dediščino. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti urejanja. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Zavarovano stavbno dediščino se oblikuje v skladu s pogoji varstvene službe za kulturno dediščino. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.

(2)

Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti ozelenjen. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(3)

Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob ulicah morajo biti enake višine in oblikovane enotno.

(4)

Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.

e)

Pogoji in merila za parcelacijo

(1)

Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.

(2)

Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami. Dovoze do stavb ob Cankarjevi in Trstenjakovi ulici v enotah urejanja SO 30 in SO 31/1 se uredi preko skupnih javnih priključkov. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.

(3)

Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.

(4)

Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

(5)

Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.

(6)

Nad parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd.

(7)

Ob lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.

f)

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Za enote urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.

g)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)

Enote urejanja in podenota urejanja so v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip.

(2)

V posameznih enotah urejanja so še enote kulturne dediščine:

-

v enoti urejanja SO 14 sta EŠD 8936 – hiša Partizanska 2 in EŠD 16809 – kolodvorska restavracija, ki sta profani stavbni dediščini,

-

v enoti urejanja SO 27 je EŠD 6801 – Keršovanova vila, ki je profana stavbna dediščina,

-

v enoti urejanja SO 44 je EŠD 16814 – vila Severjeva 5, ki je profana stavbna dediščina.

(3)

Stavbna dediščina v naselbinskem območju se varuje tako, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine.

(4)

Za enote urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka.

h)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enote urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka.

i)

Ostali pogoji

Za enote urejanja in podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.

46. člen

(tipska stanovanjska območja v zavarovanem mestnem središču)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

V enoti urejanja SO 29 je na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe SS, ki so stanovanjske površine s tipskimi objekti, namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

1.

Stanovanjske stavbe:

-

enostanovanjske stavbe,

-

večstanovanjske stavbe.

2.

Nestanovanjske stavbe:

-

gostinske stavbe,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi niso dopustni),

-

druge nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje).

3.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

4.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe SS.

(2)

Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalnih pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni naslednji posegi in gradnje:

1.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe PC.

(3)

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(4)

Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju novih stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe se locira na mesto obstoječih stavb, vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb. Pri tem se upošteva obstoječe odmike med sosednjimi stavbami in odmike od javnih cest. Pomožne objekte (nezahtevne in enostavne objekte) se locira v notranjost parcele. Odstopanja v legi nezahtevnih in enostavnih objektov so možna, če so v ulici taki objekti že locirani ob ali pred osnovnimi stavbami.

(2)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

c)

Pogoji glede velikosti

(1)

Velikost stavb se lahko poveča le v višino. Višina stavb je do P+2. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

(2)

Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.

(3)

Faktor zazidanosti parcele je do 0,5 na območjih stanovanj.

d)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Tlorisna oblika stavb je določena z obstoječo zazidavo in se ne spreminja. Strehe morajo biti v naklonu od 20° do 45°. Manjši naklon strehe in ravna streha je dopustna pri nezahtevnih in enostavnih objektih. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti urejanja. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.

(2)

Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom.

(3)

Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob ulicah morajo biti enake višine in oblikovane enotno.

(4)

Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.

e)

Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

(1)

Nove delitve zemljiških parcel so možne le za potrebe javne gospodarske infrastrukture in javnega dobra. Vsaka samostojna parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.

(2)

Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.

(3)

Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

(4)

Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.

(5)

Ob javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.

(6)

Nad parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na katere se lahko namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd.

f)

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.

g)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

Enota urejanja je v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip. Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka.

h)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka.

i)

ostali pogoji

Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.

47. člen

(tipska stanovanjska območja izven zavarovanega središča)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

V enotah urejanja SO 22, SO 39, SO 47, SO 48, SO 49 in SO 96 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine, namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, z oznako podrobnejše namenske rabe SS, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

1.

Stanovanjske stavbe:

-

enostanovanjske stavbe,

-

večstanovanjske stavbe.

2.

Nestanovanjske stavbe:

-

gostinske stavbe,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi niso dopustni),

-

druge nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje).

3.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

4.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe SS.

(2)

V enotah urejanja SO 39 in SO 96 je na območjih zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter vzdrževanje in dopolnilna zasaditev zelenice.

(3)

V enoti urejanja SO 96 je na območjih zelenih površin, ki so namenjena za oddih, rekreacijo in šport z oznako podrobnejše namenske rabe ZS (otroško igrišče), dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter vzdrževanje obstoječih naprav in površin. Možna je postavitev dodatnih igral in urbane opreme.

(4)

V enoti urejanja SO 96 je na območju ostalih prometnih površin z oznako podrobnejše namenske rabe PO dopustno vzdrževanje parkirišča za osebna vozila za potrebe naselja. Dopustni so še naslednji posegi:

-

gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč,

-

gradnja kolesarskih in peš površin,

-

gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij, vključno z javno razsvetljavo.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju novih stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe se locira na mesto odstranjenih stavb, vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb. Pri tem se upošteva obstoječe zaporedne odmike od sosednjih parcelnih mej in odmike od javnih cest oziroma ulic. Pomožne objekte (nezahtevne in enostavne objekte) se locira v notranjost parcele. Odstopanja v legi nezahtevnih in enostavnih objektov so možna, če so v ulici taki objekti že locirani ob ali pred osnovnimi stavbami.

(2)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

c)

Pogoji glede velikosti

Velikost stavb se lahko poveča le v višino. Višina individualnih stanovanjskih stavb in stavb z mešano funkcijo je do P+2. V enoti urejanja SO 47 se višina stavb ne spreminja. Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve. Faktor zazidanosti parcele je do 0,5 na območjih stanovanj.

d)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Tlorisna oblika stavb je določena z obstoječo zazidavo in se ne spreminja. Strehe morajo biti v naklonu od 20° do 45°. Manjši naklon strehe in ravna streha je dopustna pri nezahtevnih in enostavnih objektih. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti urejanja. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.

(2)

Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom.

(3)

Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.

(4)

Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.

e)

Pogoji in merila za parcelacijo

(1)

Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.

(2)

Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami.

(3)

Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.

(4)

Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

(5)

Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.

(6)

Ob javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.

(7)

Nad parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd.

f)

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.

g)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)

Enota urejanja SO 48 je s severnim robom ob Doblu v varstvenem pasu vodnega zajetja Fazanerija, zato je pri vseh posegih v enoti treba upoštevati določila občinskega odloka o zavarovanju vodnih virov (Odlok o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija – Uradni list RS, št. 34/00).

(2)

Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 95. in 96. člena tega odloka.

h)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka.

i)

Ostali pogoji

Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.

48. člen

(Tomšičevo naselje)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

V enoti urejanja SO 102 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine, namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, z oznako podrobnejše namenske rabe SS, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

1.

Stanovanjske stavbe:

-

enostanovanjske stavbe,

-

večstanovanjske stavbe.

2.

Nestanovanjske stavbe:

-

gostinske stavbe,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi niso dopustni),

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

-

industrijske stavbe in skladišča (dopustne so le dozidave v sklopu obstoječega stavbnega zemljišča, nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve, spremembe namembnosti in vzdrževanja obstoječih stavb pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na sosednjih zemljiščih),

-

druge nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje).

3.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

4.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe SS.

(2)

V enoti urejanja SO 102 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni naslednji posegi in gradnje:

1.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe PC.

(3)

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(4)

Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju novih stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe se locira vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb, na parcelah v notranjosti pa poljubno.

(2)

Odmiki stavb od ulic so določeni z obstoječo zazidavo in se jih upošteva tudi pri lociranju nezahtevnih in enostavnih objektov. Najmanjši odmik stavb od sosednjih parcelnih mej v notranjosti parcel je 1 m, pri določanju odmikov se upošteva zaporedni odmik od sosednjih parcelnih mej (pretežno severnih) in višina stavb. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste. V vseh enotah urejanja se lahko stavbe združujejo v ulični niz (vrstna zazidava).

(3)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

c)

Pogoji glede velikosti

Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb.. Višina individualnih stanovanjskih stavb in stavb z mešano funkcijo je do P+2. Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve. Faktor zazidanosti parcele je do 0,5 na območjih stanovanj.

d)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena. Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova kombinacija. Naklon štirikapne in dvokapne strehe je od 20° do 45°, naklon enokapne strehe pa do 15°. Manjši naklon strehe je dopusten pri nezahtevnih in enostavnih objektih. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti urejanja. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.

(2)

Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom.

(3)

Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob ulicah morajo biti enake višine in oblikovane enotno.

(4)

Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.

e)

Pogoji in merila za parcelacijo

(1)

Nove delitve zemljiških parcel niso predvidene. Vsaka samostojna parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.

(2)

Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.

(3)

Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

(4)

Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.

(5)

Ob javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.

(6)

Nad parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd.

f)

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.

g)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka.

h)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka.

i)

Ostali pogoji

Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.

49. člen

(ostala stanovanjska območja)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

V enotah urejanja SO 21, SO 35, SO 36, SO 37, SO 38, SO 41, SO 43, SO 46, SO 59, SO 62, SO 63, SO 77, SO 97, SO 98, SO 103, SO 105 in SO 108 ter podenotah urejanja SO 13/2 in SO 93/2 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe SS, ki so stanovanjske površine, namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

1.

Stanovanjske stavbe:

-

enostanovanjske stavbe,

-

večstanovanjske stavbe,

-

stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (le v podenoti urejanja prostora SO 13/2).

2.

Nestanovanjske stavbe:

-

gostinske stavbe,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi niso dopustni),

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

-

industrijske stavbe in skladišča (dopustne so le dozidave v sklopu obstoječega stavbnega zemljišča, nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve, spremembe namembnosti in vzdrževanja obstoječih stavb pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na sosednjih zemljiščih),

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

druge nestanovanjske stavbe (kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje).

3.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

4.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe SS.

(2)

V enotah urejanja SO 38, SO 41, SO 43, SO 46, SO 108 in SO 97 ter podenoti urejanja SO 93/2 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so ostale zelene površine z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev enoetažnih pritličnih objektov (čebelnjaki) v velikost do 4 m² in višine do 2 m.

(3)

V enoti urejanja SO 37 je na območju stavbnih zemljišč, ki je parkovna površina z oznako podrobnejše namenske rabe ZP, dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ob pogoju, da se ne posega v obstoječo rastje ter dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturne ureditve.

(4)

V enotah urejanja SO 46 in SO 97 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

1.

Nestanovanjski objekti:

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

druge nestanovanjske stavbe (obredne stavbe, kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje).

2.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

3.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe CD.

(5)

V enoti urejanja SO 41 je na območju stavbnih zemljišč, ki je območje trgovine, z oznako podrobnejše namenske rabe BD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:

1.

Nestanovanjski objekti:

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

-

trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servis ni dopusten),

-

druge nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje).

2.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

3.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe BD.

(6)

V enoti urejanja SO 21 je na območju ostalih prometnih površin z oznako podrobnejše namenske rabe PO dopustna gradnja in vzdrževanje parkirišč za osebna vozila za potrebe pokopališča. Dopustni so še naslednji posegi:

-

gradnja kolesarskih in peš površin,

-

gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij, vključno z javno razsvetljavo.

(7)

V enotah urejanja SO 36, SO 38, SO 41, SO 46 in SO 105 ter podenoti urejanja SO 93/2 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni naslednji posegi in gradnje:

1.

Gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti.

2.

Nezahtevni in enostavni objekti:

-

objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe PC.

(8)

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(9)

Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju novih stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe se locira vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb, na parcelah v notranjosti pa poljubno. Ob ulicah se gradnja lahko zgošča v strnjeno zazidavo. Pomožne objekte (nezahtevne in enostavne objekte) se locira v notranjost parcele. Odstopanja v legi nezahtevnih in enostavnih objektov so možna, če so v ulici taki objekti že locirani ob ali pred osnovnimi stavbami ter na parcelah v notranjosti.

(2)

Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Pri določanju odmikov se upošteva zaporedni odmik od sosednjih parcelnih mej (pretežno severnih in uličnih) in višina stavb. Odmiki med stavbami so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišje sosednje stavbe oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih stavbah. V strnjeni zazidavi se stavbe locira do parcelne meje. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste.

(3)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

c)

Pogoji glede velikosti

Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb. Ob ulici se velikost stavb lahko poveča v širino do sosednje parcelne meje. Višina stavb je do P+2. Višina večstanovanjskih, stanovanjskih stavb za posebne družbene skupine, nestanovanjskih in mešanih stavb ob Trstenjakovi ulici v enoti urejanja SO 105, ob Ulici Mikloša Kuzmiča v enotah urejanja SO 37, SO 38 in SO 41, ob Ciril Metodovi ulici v enoti urejanja SO 46, ob Tišinski ulici v podenoti urejanja SO 93/2 in v podenoti urejanja SO 13/2 je do P+3. Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve. Faktor zazidanosti parcele je do 0,5 na območjih stanovanj, do 0,6 na območjih centralnih dejavnosti in do 0,6 na posebnih območjih.

d)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena. Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova kombinacija. Strehe na stanovanjskih stavbah oziroma delih stavb, ki mejijo na ulični prostor Kroške ulice v enoti urejanja SO 97 morajo biti dvokapnice, na stavbah oziroma delih stavb v notranjosti parcele pa so dopustne tudi ostale oblike streh. Naklon štirikapne in dvokapne strehe je od 20° do 45°, naklon enokapne strehe pa do 15°. Manjši naklon strehe je dopusten pri nezahtevnih in enostavnih objektih. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.

(2)

Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti ozelenjen. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(3)

Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.

(4)

Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.

e)

Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

(1)

Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.

(2)

Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami.

(3)

Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.

(4)

Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

(5)

Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.

(6)

Ob javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.

(7)

Nad parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd.

f)

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Za enote urejanja in podenoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.

g)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)

Podenota urejanja SO 13/2 in enota urejanja SO 62 ter del enot urejanja SO 43 in SO 46 so v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip. Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 93. člena tega odloka.

(2)

Enoti urejanja SO 59 in SO 77 sta v poplavnem območju.

(3)

Enota urejanja SO 46 je s severnim robom ob Doblu v varstvenem pasu vodnega zajetja Fazanerija, zato je pri vseh posegih v enoti treba upoštevati tudi določila občinskega odloka o zavarovanju vodnih virov (Odlok o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija – Uradni list RS, št. 34/00).

O predpisu

Citati

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota (SD OPN 1)