Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za živo mojstrovino, so:
-
obhodi kurentov spadajo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji;
-
s Kurentovanjem na Ptuju, ki poteka od šestdesetih let 20. stoletja, je kurent postal najbolj množičen tradicionalen pustni lik na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah ter danes tudi najbolj prepoznaven slovenski pustni lik;
-
kurentov izvor še ni pojasnjen, obstaja nekaj domnev, povezanih z ilirsko-keltskim izročilom; kot del pustnih oračev se kurent dokumentirano pojavlja vsaj že od 1880; leta 1884 se kurenti v literaturi že omenjajo kot samostojni pustni liki;
-
pustno skupino sestavljajo kurenti, ki so opravljeni v kurentijo, katere videz se z leti nekoliko spreminja, vendar ohranja osnovne elemente (kožuh, veriga z zvonci, kapa z rogovi ali perjem in naličjem s poudarjenim šilastim nosom in dolgim jezikom, ježevka);
-
za hranjenje in prezentacijo kurentij tako iz preteklosti kot tudi iz sedanjosti skrbi Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož;
-
lik kurenta in njihovi pustni obhodi so močno zasidrani v krajevno tradicijo, so pomemben del lokalne in regionalne identitete ter vplivajo na prepoznavnost krajev in regije; lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov slovenske identitete.