Za glavnega mentorja je lahko imenovan fakultetni učitelj ali drug priznan specialist, ki ima najmanj pet let specialističnih izkušenj na področju, za katero se specializant usposablja.
Za neposrednega mentorja je lahko imenovan specialist iste stroke, za katero se usposablja specializant in ima najmanj tri leta specialističnih izkušenj na tem področju.
Ministrstvo določi seznam glavnih mentorjev na predlog fakultet, klinik, inštitutov, razširjenih strokovnih kolegijev in pristojnih strokovnih združenj.