5. člen
(tehnična zasnova objektov)
Predelava vstopnih surovin poteka po naslednjem tehnološkem postopku:
a)
Sveža gnojevka priteka po neprepustnih ceveh iz farme v sprejemni bazen za tekoče substrate, kjer se, pomešana z meteorno vodo, začasno skladišči. Prek črpalne postaje se sproti dovaja v enega od rezervoarjev hidrolize in po dveh dneh hidrolize v fermentor. Koruzni sekanci, poljščine in trava se deponirajo v talnem silosu ter se z nakladalnikom po dovajalni napravi vsak dan odmerjajo v rezervoar za hidrolizo, od tod pa v glavni fermentor, kjer se v zaprtem prostoru pri temperaturi 35–55 °C začne anaerobna razgradnja vseh vhodnih surovin. Pri tem se v njih vsebovani ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine razgradijo, bakterije v zadnji procesni fazi pa jih spremenijo v metan (CH(4)) in ogljikov dioksid (CO(2)).
b)
Pri dovajanju svežih substratov iz rezervoarjev hidrolize v fermentor se fermentirani material z uporabo glavne črpalne postaje preliva v nadaljnji pofermentor. V fermentorje in pofermentorje se vgradijo mešala, ki zagotavljajo, da se sveži vložek dobro premeša z obstoječo maso, in preprečujejo usedanje ali nastanek plavajoče gošče. Fermentorji in pofermentorji se ogrevajo z odpadno toploto iz kogeneracije. Nastali bioplin se hrani v dvojnem membranskem plinskem zbiralniku – plinohramu, ki je nameščen na vrhu fermentorjev in pofermentorja.
c)
Iz plinohrama se bioplin vodi v plinski motor – kogeneracijo v tehničnem objektu, tam pa se spremeni v električno in toplotno energijo. Električna energija se odvaja v javno električno omrežje. Za lastno delovanje se električna energija pridobi iz električnega omrežja. Toplotna energija se delno uporabi za ogrevanje fermentorjev, hidrolize, del pa se je pretvori v električno energijo. Preostalo se odvaja na farmo za ogrevanje hlevov in pozneje rastlinjakov, poleti pa se odvečna toplota odvaja v zrak.
d)
Iz pofermentorja se ostanki fermentiranja (pregnita gošča) prek črpalne postaje prečrpajo v napravo za ločevanje, v kateri se s centrifugiranjem loči okoli 12% trdne snovi. V tehnološkem postopku se preostanek trdne snovi dodatno obdela, začasno skladišči in izkoristi kot gnojilo. Tekoči končni substrat (do 300 ton na dan) se delno znova uporabi kot reciklat v procesu, preostanek pa se prečrpa v končne zalogovnike oziroma laguno in skladišči največ do 180 dni. Prek postaje za odvoz končnega substrata se odvaža na kmetijska zemljišča.
e)
Vsi prehodi svežih substratov se izvajajo v zaprtem sistemu, torej sveži substrati v nobeni fazi ne pridejo v stik z zrakom, kar bi povzročilo smradne emisije.