Nalaganje dokumenta...
Odlok o podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom v Sotini
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 54-3020/2010, stran 8160 DATUM OBJAVE: 9.7.2010
VELJAVNOST: od 17.7.2010 / UPORABA: od 17.7.2010
RS 54-3020/2010
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 17.7.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.4.2026: ŠE V OBDELAVI.
Uradni list RS, št. 54/10
3020. Odlok o podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom v Sotini
Na podlagi 14. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), sprejetega Sklepa o začetku izdelave podrobnega prostorskega načrta za kamnolom v Sotini (Uradni list RS, št. 79/07) 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 66/99, 76/02, 29/03, 88/05, 79/06) je Občinski svet Občine Rogašovci na 30. redni seji dne 24. 6. 2010 sprejel
O D L O K
o podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom v Sotini
o podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom v Sotini
I. UVODNE DOLOČBE
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za kamnolom v Sotini (v nadaljevanju: OPPN). Podlaga za OPPN je Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990 za območje nove Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 37/00). OPPN je decembra 2009 izdelala ZEU - družba za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote pod številko OPPN - 15/07.
(1)
Odlok iz prvega člena določa ureditveno območje OPPN. Z OPPN se določa načrtovane prostorske ureditve, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe, rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, obveznosti investitorjev in izvajalcev, odstopanja, prehodne in končne določbe.
(2)
Sestavni del OPPN-ja so poleg tega odloka tudi priloge in kartografski del.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta)
OPPN za kamnolom Sotina obravnava razširitev obstoječega kamnoloma ter pogoje njegovega nadaljnjega obratovanja in urejanja. S širitvijo kamnoloma je predvidena tudi njegova sprotna tehnična in biološka sanacija.
(opis dejavnosti in urejanje kamnoloma)
Osrednja dejavnost kamnoloma Sotina je pridobivanje metadiabaza, za lokalne in širše potrebe. Iz tega razloga je za nadaljnje pridobivanje kamnitega materiala nujna širitev, ki bo upoštevala prostorske akte Občine Rogašovci. V okviru občinskih planov je predvidena širitev do ca. 10 ha skupnega pridobivalnega prostora, kar predstavlja količino materiala, ki bi zadoščala za normalne potrebe za naslednjih ca. 10 let.
(lokacija kamnoloma)
Območje ležišča tehničnega gradbenega kamna Sotine se razprostira na severnem delu Občine Rogašovci, okoli 40 km severozahodno od Murske Sobote, v bližini slovensko-avstrijske meje. Kamnolom se nahaja na vznožju grebena z imenom Sotinski breg, katerega vrh sega do kote 418 m. Na zahodni strani Sotinskega brega teče proti jugu reka Ledava, ki deli gričevnato ozemlje na dva dela in predstavlja glavno odvodnico območje. Kamnolom je odprt neposredno ob regionalni cesti R3 720. Kamnolom je dostopen iz smeri Radenci in iz smeri Murska Sobota po asfaltni cesti. Kamnolom je imenovan po istoimenski vasi Sotina, ki leži 1 km južneje. Najbližji objekt na vzhodni strani je zaselek Tomanov breg oddaljen od roba kamnoloma okoli 250 m, na zahodni strani je najbližja kmetija Horvat (Brunerjev breg) oddaljena okoli 450 m in več, na južni strani so najbližji objekti oddaljeni okoli 350 m in več. Strmo pobočje pada z naklonom tudi do 50° proti zahodu in jugu. Kamnolom je odprt neposredno ob vznožju grebena. Osnovni plato kamnoloma je na koti okoli 245 m, trenutno najvišja točka kamnoloma pa na koti okoli 340 m. Obratujoči kamnolom je na severni strani omejen z gozdno potjo na koti okoli 350 m. Na neeksploatiranem območju se v naravi nahaja gozd.
III. UREDITVENO OBMOČJE
Območje urejanja zajema razširitev in sanacijo kamnoloma Sotina. Širitev kamnoloma se izvaja znotraj območja, ki je v prostorskem aktu Občine Rogašovci opredeljena kot površina, za izkoriščanje mineralnih surovin in je skladna z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990 za območje nove Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 37/00). Širitev je predvidena v treh etapah, in sicer v smeri od vzhoda (I. etapa), sever (II. etapa), zahod (III. etapa). Dostopi do kamnoloma in vse mobilne predelovalne naprave, objekti ter infrastrukturni viri so obstoječi na nivoju osnovne etaže, v bližini ceste obstoječe ceste.
Ureditveno območje podrobnega prostorskega načrta obsega naslednje parcele v k.o Sotina: cele parcele št. 12, 30, 73, 77, 79, 80, 1345, 1346, 1359, 1360, 1361, 1362, 1363, 1364, 1365, 1366, 1367, 1368, 1369, 1370, 1371, 1372, 1373, 1374, 1375,1376, 1377, 1378, 1407, 1408 in deli parcel št. 13, 29, 31, 72, 74, 76, 78, 81, 82, 83, 1329, 1339,1344, 1347, 1348, 1353, 1355, 1357, 1358, 1409, 1487, 1495 in v k.o. Serdica deli parcel 279 in 1639.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
(1)
Pridobivanje kamninskega materiala v kamnolomu se bo izvajalo z bagrskim izkopom v delovnih etažah višine od 15 do 20 metrov. Samo drobljenje kamninskega materiala bo večinoma z vrtanjem in razstreljevanjem in v določenem deležu, kjer to naravne danosti dovoljujejo, ali kjer je to nujno zaradi potresne varnosti, z mehaničnim pridobivanjem z ripanjem z buldožerjem, odkopavanjem s hidravličnim bagrom ali razbijanje z bagrom s hidravličnim kladivom in špico. Zaradi strmega terena ni izvedljiva izdelava transportnih poti na posamezne etaže po katerih bi lahko pridobljeni material tudi odvažali. Iz tega razloga se bo ves pridobljeni material prerival ali premetaval z etaž na osnovni plato. Izkoriščanje se bo izvajalo od zgoraj navzdol s sprotno sanacijo končnih brežin tako, da se bo delovna etaža razdelila na 1/2 etaže.
(2)
Izvajanje del je potrebno načrtovati in izvajati tako, da vplivi pri najbližjih objektih izven prostora kamnoloma, oziroma rudniškega prostora, ne presegajo dopustnih vrednosti po veljavnih ali splošno priznanih standardih.
(3)
S 3 etapami razširitve, kot so predvidene v tem OPPN-ju, bi izkop kamna, poleg obstoječih 4 ha zajemal še preostali neizkoriščeni del s površino ca. 4,7 ha. V nadaljevanju izkoriščanja kamnoloma ni predvideno povečanje letne proizvodnje. Ob predvideni dinamiki izkoriščanja 60.000 m3 v razsutem stanju letno je predvidena doba izkoriščanja okoli 10 let.
(pripravljalna dela)
(1)
V okviru pripravljalnih del bo potrebno izdelati dostopne poti na posamezne etaže, kjer le-teh še ni ter opraviti posek drevja in odstranjevanje podrasti. Dostopne poti na delovne etaže so predvidene delno po vzhodni in delno po zahodni strani prostora. Uporabile se bodo sedanje poti, ki se bodo po potrebi le prilagodile novim etažam. V tretji etapi, zlasti za spodnje etaže, je možen dostop tudi samo z zahodne strani prostora.
(2)
Posek gozda in čiščenje podrasti je prva etapa odpiranja in priprave. Glede na osnovno zahtevo pri izvajanju rudarskih del, da se ta izvajajo praviloma od zgoraj navzdol ter glede na zahtevo po sprotni sanaciji izkoriščenih delov nahajališča, je golosek praviloma potrebno opraviti na površini, ki je določena z letnimi načrti napredovanja rudarskih del določenega dela pridobivalnega prostora - posamezne etape. Posek se opravi v primernem času za posek izven vegetacijske sezone, drevje in podrast pa odstrani iz kamnoloma. Gozdni rob bo izdelan v trikotnem profilu. Širina varovalnega roba je najmanj ena višina dreves. V tem pasu se odstrani visoko drevje, pusti pa podrast.
(3)
Odstranjevanje humusa in površinske jalovine je naslednja stopnja priprave. V največji možni meri se posebej odstrani in začasno shrani humus in površinsko jalovino, ki se bosta uporabila za sanacijo izkoriščenih etaž. Začasno shranjevanje humusa in jalovine je predvideno čim bližje bodoči uporabi, to je ob robovih pridobivalnega prostora. Pri tem je v največji možni meri izkoristiti etapnost pridobivanja tako, da se material iz odkrivke druge etape takoj uporabi za sanacijo izkoriščenih delov prve etape in enako naprej v tretji etapi. Ker se bo sanacija izvajala sproti, niso potrebne trajnejše in večje deponije jalovine in humusa. Le za končno sanacijo tretje etape so potrebne določene manjše količine jalovine in humusa.
(4)
Parametri etaž
Etaže širitve se prilagajajo parametrom v obratujočem delu kamnoloma. Etaže bodo razdeljene na delovne etaže in sanacijske etaže. Parametri etaž so sledeči:
Delovne etaže:
Višina etažne brežine h1 = 15 m – 20 m, Delovni in končni naklon etažne alfa = 60° – 65°, brežine Delovna širina etažnih brežin a = 12 – 20 m, Končna širina etažnih ravni a(1)= 7 – 8 m.
Delovne etaže bodo formirane, in sicer:
-
osnovna etaža na koti okoli 250 m, označeno z E 250,
-
prva etaža na koti okoli 265 m, označeno z E 265,
-
druga etaža na koti okoli 285 m, označena z E 285,
-
tretja etaža na koti okoli 305 m, označena z E 305,
-
četrta etaža na koti okoli 320 m, označena E 320,
-
peta etaža na koti okoli 335 m, označena E 335,
-
šesta etaža na koti okoli 350 m, označena E 350,
-
sedma etaža na koti okoli 365 m, označena E 365,
-
osma etaža na koti okoli 380 m, označena E 380 in
-
deveta etaža na koti okoli 395 m, označena E 395.
Zgornje tri etaže (E 395, E 380 in E 365) so v celoti v jalovinskem delu ali v delu materiala slabše kakovosti. Te etaže se bodo odkopale v okviru pripravljalnih del. Z etažo E 250 je pričakovati kvalitetnejši material in »normalno« pridobivanje mineralne surovine.
Sanacijske etaže:
Sanacijske etaže bodo pridobljene tako, da se delovno etažo prepolovi po višini, s čimer dobimo sledeče parametre:
– Višina sanacijske etažne h(1) = 3,5 m, 4,0 m, b 5,0 m,
brežine 7,5 m, 8,0 m in 10 m,
– Delovni in končni naklon od 22, 45°, 56° do 63°,
etažne brežine oziroma postopno
od 1:2,5; 1:1; zgoraj do 3:2
in 2:1 spodaj
– Končna širina etažnih ravnin
sanacijskih etaž a2 = 3,5 – 4 m.Sanacijske etaže se bodo formirale med delovnimi tako, da je končni razpored etaž - polic, šteto od zgoraj navzdol sledeči:
-
vrh kamnoloma +405 m (najvišja točka na grebenu),
- 395 - 398 m, - E 395, (385 - 388 m), - E 380, (370 - 373 m), - E 365, (355 - 360 m), - E 350, (342 - 345 m), - E 335, (325 - 328 m), - E 320, (312 - 315 m), - E 305, (295 - 298 m), - E 285, (275 - 278 m), - E 265, (255 - 258 m) in - E 250 - osnovni plato.
Osnovni plato se izvede v dveh nivojih. Na višjem platoju je predvideno zasutje do kote najmanj +255 m, po kateri se uredi geološka učna pot. Nižji plato se uredi do kote +250 m, kjer je omogočen dostop do kamnoloma in do geološke učne poti. Nivoji platojev so odvisni od količine jalovine.
(5)
Vrtanje in miniranje; Predvideno je strojno vrtanje minskih vrtin srednjega premera in omejenih globin. Miniranje se načrtuje in izvaja tako, da neželeni vplivi, zlasti potresi in razmet ne presegajo dopustnih vrednosti glede na gradbeno-tehnično stanje, položaj in lego ogroženih objektov v skladu z veljavnimi predpisi.
(odkopavanje, prerivanje, nakladanje ter notranji transport)
Predviden je bagrski ali buldožerski odkop odminirane kamnine. Pridobljeni material se bo delno odvažal z etaž tam, kjer so primerne dostopne poti, delno pa prerival na osnovno etažo, kjer se bo izvajala delna predelava ter nakladanje in odvoz. Prerivanje materiala z etaž je z bagrom ali nakladalnikom. Nakladanje je predvideno z bagri ali nakladalniki na kamione - damperje. Za dostope mehanizacije do posameznih etaž je predvidena uporaba obstoječih poti, ki jih je le mestoma potrebno primerno urediti za prevoze gradbene mehanizacije. Vse etaže imajo najmanj en dostop po poti, ki ostane tudi po sanaciji.
(predelava materiala)
Obstoječa postrojenja separacije so umaknjena iz kamnoloma. Pridobljeni material se na območju kamnoloma drobi primarno do debeline 150 mm. Primarno drobljeni material se odvaža na separacijo v Mursko Soboto. Neuporabni material - jalovina se odlaga v izkoriščeni del kamnoloma.
(odvodnjavanje)
Kamnolom ima generalno obliko »sklede« tako, da se vsa padavinska voda steka in zbira znotraj kamnoloma na osnovni ploščadi. Za odvajanje odvečnih padavinskih voda je potrebno ob jugovzhodnem in jugozahodnem robu prostora izdelati dva lovilna jarka, ki se pri vhodu v kamnolom združita in stekata v usedalnik in dalje v potok.
(pomožni objekti)
(1)
V kamnolomu je vsa potrebna infrastruktura potrebna za obratovanje kamnoloma, zato niso predvideni novi objekti. V ureditvenem območju se za čas izkoriščanja ohranijo začasni objekti in naprave to je obstoječi objekti kontejnerske izvedbe s priključnim kablom nizkonapetostnega omrežja. V kamnolomu je nameščen kontejner kot upravni objekt s priročnim skladiščem, garderobo in prostori za zaposlene in sanitarijami z iztokom v greznico, ki je urejena v skladu s predpisi.
(2)
Drugi pomožni objekt so pokrita ploščad z lovilcem olj, pretakalna ploščad, ki služi hkrati ploščadi za vzdrževanje in čiščenje tovornih vozil, pred izstopom iz kamnoloma na prometne površine. Ti objekti se nahajajo na osnovnem platoju kamnoloma na jugovzhodni strani prostora z navodili za vzdrževanje in čiščenje. Investitor bo uredil prostor za parkiranje strojev ob smiselni uporabi zakonskih določil.
(sanacija kamnoloma)
Sanacijo lahko razdelimo na dva dela, in sicer najprej sledi tehnična sanacija ali oblikovanje in fizična stabilnost brežin in drugo biološka sanacija. V okviru tehnične sanacije je predvideno oblikovanje brežin etaž tako, da se čimbolj prilagajo okoliškemu terenu ter da je zagotovljena stabilnost etaž in kamnoloma kot celote. Sanacijska dela se bodo izvajala v istih etapah kot so predvidene za pridobivanje. Sanacija bo sledila pridobivanju z določenim zamikom. V prvi etapi je predvidena sanacija le spodnjega južnega dela kamnoloma. Po končani prvi etapi in sanaciji vrhnjega dela kamnoloma, bo »odprtega« kamnoloma vse manj, praviloma največ dve do tri etaže. Te etaže se z leti pomikajo navzdol tako, da bo tudi vidna izpostavljenost kamnoloma z leti nekoliko manjša. Začetek izkoriščanja naslednjih spodnjih etaž je pogojen s sanacijo večjega dela zgornjih etaž.
(tehnična sanacija)
(1)
V okviru pridobivanja materiala po etažah se oblikovanje končne brežine izvrši tako, da je končni naklon brežine zgoraj od okoli 22°do 45° in spodaj od okoli 56° do 63°.
(2)
Širina končne delovne etažne ravnine je okoli 7-8 m oziroma najmanj 7 m, ki se razdeli na dva dela po okoli 3,5-4 m.
(3)
V zgornjem delu je končni naklon brežine kamnoloma manj kot 45°, končni naklon brežine kamnoloma kot celote pa je manj kot 50°, kar daje kamnolomu zadostno stabilnost.
(4)
Polica se izdela tako, da se eksploatacija zgornje etaže konča na projektiranem robu, eksploatacija nižje etaže pa se konča najmanj 6-8 m pred spodnjim robom brežine zgornje etaže in tako dalje do osnovnega platoja. Taka polica se potem razpolovi po višini in po širini tako, da dobimo dve sanacijski polici z višino etažne brežine od 3,5-4 m zgoraj do 7,5 m oziroma 10 m spodaj. Višina sanacijske etaže niha in je okoli 4 m-8 m, mestoma pa tudi več ali manj, odvisno od narave materiala.
(5)
Kamnolom se ob sanaciji oblikuje tako, da je prilagojen osnovni morfologiji. Ob sanaciji se zadrži greben po sredini, le da je manj izrazit. Prehod na koncih etaž kamnoloma je tudi v obliki manjšega grebena. Sanacija z izdelavo polic je nujna za učinkovito izvedbo biološke sanacije. Glede na relativno majhne višine etažnih brežin in obliko etaž - polic ter morfologijo osnovnega terena, se bodo z zaraščanjem izgubile »pravilne« oblike in s tem ustvarili pogoji za vizualno pestrost in boljši pogoji za vzpostavitev sekundarnega biotopa.
(6)
V okviru tehnične sanacije je predvidena prestavitev obstoječe gozdne poti ob zgornjem robu obstoječega pridobivalnega prostora. Pot bo prestavljena tako, da bo etaža E 350 na koti okoli +350 m izdelana širše, in sicer okoli 10-12 metrov tako, da bo gozdna pot speljana po notranjem robu etažne ravnine.
(razgibanost kamnoloma)
Sanacijske etaže bodo nekoliko »razgibane« tako, da si nakloni in višine brežin ne bodo sledili v ponavljajočem ritmu. To se bo, glede na material, izvedlo več ali manj samodejno ker se bo v mehkejših delih brežina oblikovala bolj položno in v čvrstejših delih bolj strmo. Za dosego večje razgibanosti se bo na nekaterih delih kamnoloma dve tri zaporedne etaže odrezalo tako, da se odstrani ena stena. Večji taki poseg je predviden na zahodnem delu kamnoloma. Zaradi narave materiala realno ni mogoče izdelati ostrih in daljših ravnih robov zato se tudi pri pogledu v kamnolom od spodaj, robovi etažnih ravnin praktično »zlijejo« z brežino. Podrobno oblikovanje razgibanega terena bo možno po eksploataciji posamezne faze, ko bo znana sestava materiala in se temu primerno z oblikovanjem zagotavlja stabilnost.
(biološka sanacija etažnih ravnin - polic in brežin)
(1)
Predvidena je sanacija z zasaditvijo ali sejanjem etažnih sanacijskih ravnin - polic in brizganjem rastne pulpe po brežinah kamnoloma. Police se izdatno prekrijejo z avtohtono kamnolomsko jalovino in humusom in intenzivno zatravijo, zasadijo z drevesnimi in grmovnimi vrstami. V brežini se ev. uporabijo tudi žepi za saditev zeliščnic ali grmovnic. Na etažne ravnine se zasadijo pionirske drevesne vrste, kot so črna jelša, trepetlika ali breza oziroma se uporabi mešanica njihovih semen.
(2)
Ozelenitev sten oziroma brežin se izvede s posebej za to rastišče pripravljeno rastno pulpo, s tehnologijo brizganja. V pulpi naj se ne uporabi umetno gnojilo, temveč organska prhlina. Za sanacijo se torej ne sme uporabiti komercialno pripravljena rastna pulpa. Rekultivacijo je potrebno izvesti z avtohtono drevesno vegetacijo, ki naj bo lokalnega izvora. Zasaditev vegetacije naj bo prilagojena obstoječemu krajinskemu vzorcu. Biološka sanacija se naj izvaja ob koncu vegetacijske sezone. Tudi za sanacijo z rastno pulpo je potrebno ustvariti pogoje in je potrebno že med samim izkopom odstranjevati labilne kamnite bloke, se izogibati ustvarjanju previsnih predelov ter oblikovati posebne vdolbine in poličke za kasnejše formiranje t. i. rastnih jeder. Z dodatnim zmanjšanjem naklonov, povečanjem hrapavosti površin, z ustvarjanjem manjših usekov, zaobljanjem robov in oblikovanjem različnih nasipnih stožcev je možno ustvariti razgiban in naravnejši videz celotne površine zgornjih etaž ter izboljšati osnovne pogoje za naselitev rastlin ter hkrati ustvarili pogoje za izvedbo ukrepov revitalizacije in kasneje uspešen potek naravnih sukcesijskih procesov zaraščanja.
(sanacija zaključne - osnovne etažne ravnine)
(1)
Osnovna etažna ravnina - osnovni plato bo postopoma nastajala z izkoriščanjem posameznih etap. Zaradi relativno velikega deleža jalovinskega materiala je predvideno zasutje osnovnega platoja. Osnovni plato se oblikuje v dveh nivojih.
(2)
Ob koncu izkoriščanja se izvaja sanacija končnega platoja, in sicer tako, da se na poravnana tla nasuje kamnolomska jalovina in zemljina v debelini najmanj 30-50 cm, nato se na ta tla nasuje še humus v debelini 20-30 cm ter izvrši zatravitev in posamično saditev avtohtonega drevja in grmičevja. Nasutje kamnolomske jalovine je lahko tudi v večji debelini, kar je v prvi vrsti odvisno od razpoložljivih količin materiala za zasutje.
(sanacija obrobja kamnoloma)
Skladno z usmeritvami za krajinsko ureditev kamnoloma je potrebno v okviru izkoriščanja in sanacije kamnoloma, zasaditi vegetacijsko bariero v dolžini okoli 400 m. Predlagana je zasaditev z mešanimi avtohtonimi drevesnimi vrstami v pasu širine 2-3 metre. Višina odraslih sadik drevesnih vrst naj bo enaka kot okoliški gozdni rob.
(geološka učna pot)
Skladno z naravovarstvenimi pogoji mora investitor zagotoviti pogoje za vključitev dela kamnoloma v geološko učno pot. Obseg bo določen v sodelovanju s Krajinskim parkom Goričko ter OE ZRSVN Maribor. Za to je predviden zahodni del kamnoloma, ki se bo eksploatiral v zadnji - tretji etapi. Etaže v tem delu se sanirajo samo v taki meri, da je zagotovljena stabilnost, ne izvaja pa se biološka sanacija.
V. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE NAČRTOVANIH UREDITEV
Vsi objekti in naprave v ureditvenem območju podrobnega načrta so podrejeni proizvodni in poslovni funkciji, zato v oblikovanju ni omejitev. Obstoječi objekti so montažni in se glede na etape izkoriščanja po potrebi prestavljajo na osnovni etaži kamnoloma.
Razmestitev objektov in postrojenj v kamnolomu ni obvezujoča, saj gre za ureditve na večjih parcelah, kjer niso pomembne gradbene linije in odmiki, poleg tega so objekti in postrojenja začasnega značaja, ki se po izkoriščanju odstranijo iz kamnoloma.
Z izkopom kamna bo nastala sprememba gozdne površine v razgaljeno skalnato površino in hkrati topografsko spremenjeno površino. Ker je v obstoječem stanju na območju gozdna površina, ki se širi na vse strani grebena, je v sanaciji kamnoloma prav tako predvidena ureditev območja nazaj v gozdno površino. Nakloni brežin, terase, zasaditev ter ostale ureditve so podrobno opisane v poglavjih o sanaciji kamnoloma.
(1)
Širitev eksploatacije kamnoloma je možna še le po predhodni sanaciji škodljivih nedovoljenih posegov, ki so bili izvedeni v času eksploatacije že izkoriščenega območja. Odstraniti, sanirati in rekultivirati je potrebno vse lokacije črnih deponij jalovine, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču ter na poplavnem območju Ledave in Mlinščice. Sanacija mora biti izvedena pred nadaljnjo eksploatacijo kamnoloma oziroma pred I. etapo izkoriščanja kamnoloma.
(2)
V južnem delu ureditvenega območja se sanira površina, kjer se je izvajalo deponiranje jalovine na parceli 279, k.o. Sotina. Površina se sanira na prvotno koto terena, in sicer kot je definirano v projektni dokumentaciji; Vzdrževalna dela na Ledavi, Odsek Sotina - državna meja km 66+400 do km 67+760 in so priloga OPPNačrt-a, izdelanega januarja 1994 pod št. C7266-a, ki ga je izdelal Vodnogospodarski inštitut, Vodnogospodarski oddelek iz Ljubljane.
(3)
Na poplavnem območju je prepovedana gradnja, razen gradnje, ki jo dovoljuje zakonodaja o vodah in njeni podzakonski predpisi.
V. NAČRT PARCELACIJE
Zaradi narave delovanja kamnoloma oblika in velikost parcel nimata bistvenega pomena, zato poseben načrt parcelacije ni predviden.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Časovna omejitev eksploatacije (etape izkoriščanja), ki bo pozitivno vplivala na NV Sotina je sledeča: vsaka etapa traja 2,5 let + 1 leto sanacije. Izkoriščanje mineralne surovine v kamnolomu v Sotini se zaključi 1. 7. 2019, sanacija pa najkasneje 1. 7. 2020. Če v tem času, iz tehničnih ali drugačnih razlogov, ni mogoče zaključiti z izkoriščanjem in/ali ustrezno sanacijo, naj se območje izkoriščanja ustrezno zmanjša. Sanira se tudi degradirano območje ob Mlinščici.
-
Predetapa: Pred pričetkom izkoriščanja prve etape se sanira deponija jalovine iz kamnoloma med cesto in Mlinščico.
-
Prva etapa zajema obdobje 2,5 let, do 1. 7. 2014. Sanacija območja po eksploataciji se prične takoj po končanem izkoriščanju, traja največ 1 leto in se zaključi najkasneje do 1. 7. 2015.
-
Druga etapa izkoriščanja zajema obdobje 2,5 let, do 31. 12. 2016. Sanacija območja po eksploataciji II. etapi se naj prične takoj po končanem izkoriščanju, traja največ 1 leto in se zaključi najkasneje do 31. 12. 2017.
-
Tretja etapa zajema obdobje 2,5 let, do 1. 7. 2019. Sanacija območja po eksploataciji III. etapa se naj prične takoj po končanem izkoriščanju, traja največ 1 leto in se zaključi najkasneje do 1. 7. 2020.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(varstvo kulturne dediščine)
(1)
Na obravnavanem območju OPPN ni evidentiranih vrednot kulturne dediščine.
(2)
V vplivnem območju kamnoloma se nahaja v oddaljenosti od kamnoloma ca. 600 m Sotina - Dajčev mlin (EŠD 6868) ob dovozno/odvozni cesti iz kamnoloma proti Murski Soboti. V času izkoriščanja kamnoloma se spremlja vpliv vibracij transporta na kulturni spomenik Sotina - Dajčev mlin (EŠD 6868). Glede na rezultate spremljanja stanja se zavzamejo vsi potrebni ukrepi (zmanjšanje intenzitete prevozov, uporaba manjših tovornih vozil, zmanjšanje hitrosti, sanacija poškodb ipd.).
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
(varstvo podzemnih vod)
Potencialnim vplivom z onesnaženjem podzemne vode se da izogniti z upoštevanjem omilitvenih ukrepov, ki so naslednji:
-
potrebno je skrbno ravnanje z vzdrževalnimi sredstvi za vozila in delovne stroje, tj. ustrezno shranjevanje in ustrezno odstranjevanje odpadne embalaže, ki se tretira kot nevarni odpadek ter ne sodi h komunalnim odpadkom;
-
potrebno je ustrezno vzdrževanje vozil in delovnih strojev, v smislu njihove neoporečnosti (nikakor ne sme priti do iztekanja goriva ipd.);