Uredba o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto zahodna obvoznica Maribor

Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki vključuje predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem v obcestnem prostoru in na ekoduktu ter rešitve v zvezi z urejanjem vodotokov in oblikovanjem protihrupnih ukrepov in varovalnih ograj.

Oblikovanje reliefa:

relief se na urbanih območjih prilagodi obstoječim in načrtovanim ureditvam na stičnih območjih;

na območjih odprte krajine se relief oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter zveznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief, da se zagotovi čim naravnejši videz obcestnega prostora. Notranjost ramp na priključkih se uredi z zveznim oblikovanjem reliefa, da se območja nasipov razširijo do blagih nagibov, pri čemer se povzemajo linije obstoječega reliefa;

vkopi ob načrtovanih cestah se oblikujejo tako, da se omogoči ozelenitev. Vse vkopne brežine se izvedejo čim bolj neporavnano s spreminjajočim se naklonom, ohranjenim naravnim lomom skale in zemljatimi skalnimi žepi;

opuščeni odseki občinskih cest, poljskih in gozdnih poti, križišč ter površine po odstranitvi objektov se sanirajo z reliefnim preoblikovanjem glede na značilnosti okoliškega terena;

območja priključkov, križišč in cestnih objektov se krajinsko oblikujejo, da se blažijo učinki tehničnih značilnosti posega in objekti niso vidno moteči pri pogledih s ceste in bivalnih območij. Na zunanjih straneh načrtovanih cest se nasipi smiselno razširijo in navežejo na okoliški teren.

Oblikovanje zasaditev:

zarast se odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno; med gradnjo poškodovana zarast se sanira;

zasaditve se izvajajo z uporabo avtohtonih in proti suši odpornih vrst drevnine, v obvodnih prostorih pa hidrofilnih vrst, da se zagotovi čim hitrejša ozelenitev. Z zasaditvami se utrjujejo tla in zagotavlja vpetost ureditev v prostor, oblikuje vozniku prijeten in pregleden obcestni prostor, zagotavljajo se razgledi in zakrivanje vidno motečih posegov pogledom z bivalnih območij ob načrtovanih cestah. Zasaditve se na urbanih območjih in v bližini poselitve prilagajajo obstoječim in načrtovanim ureditvam na bližnjih območjih, v odprti krajini pa se upoštevajo obstoječi krajinski vzorec, vrstna sestava in značilne oblike rastja (gozdni sestoji, obvodna zarast, obdelovalne površine). Na območjih kmetijskih zemljišč se zasaditve izvajajo le v manjših skupinah in točkovno, predvsem na prečkanjih vodotokov;

poljske poti v bližini vodotokov in na območju, kjer bo obstoječa živica zaradi gradbenih del uničena, se zasadi gosta drevesno-grmovna zarast;

vzdolž roba ekodukta se gosto zasadijo hitro rastoče in proti suši odporne grmovne vrste, da se obojestransko oblikujejo lijakasti dostopi na te objekte; zasaditev ob ograji naj bo razgibana;

osrednji del ekodukta se zatravi in zasadi razgibano z menjavo odprtih in zasajenih prostorov;

brežine vkopov in nasipov se zatravijo in zasadijo s skupinami lesnatih rastlin;

zasaditve dreves so dopustne na oddaljenosti najmanj 7 m od roba cestišča;

zasaditve ob varovalni in protihrupni ograji se izvedejo tako, da je mogoč prosti prehod širok 1 m ob celotni ograji vsaj z ene strani;

zasutja s presežki izkopanega zemeljskega materiala se uredijo v skladu s prvotno rabo prostora, da se površine zatravijo ali vzpostavi kmetijska raba ob upoštevanju dejanske rabe sosednjih zemljišč;

notranji deli krožnih križišč se zatravijo in zasadijo z nizkorastočimi grmovnicami ali posamičnimi drevesi;

protihrupne ograje se čim bolj ozelenijo s plezalkami in drevnino, da se zasaditve prilagodijo pomenu, oblikovanju in rabi prostora na stiku z načrtovanimi ureditvami;

zadrževalni bazeni se zasadijo s trstičjem in drugimi vodnimi makrofiti;

zasaditve se izvedejo takoj po končani gradnji, zagotovi se njihovo ustrezno vzdrževanje;

vse zasaditve se izvajajo v skladu z načrtom krajinske arhitekture in ugotovitvami projektantskega nadzora, ki se zagotovi med gradnjo na celotnem odseku.

Vsi odseki obstoječih cest in poti oziroma drugih rab, ki se po izvedbi ureditev, načrtovanih s to uredbo, ne uporabljajo več, se rekultivirajo v skladu z rabo sosednjih zemljišč.

Območja krajinskih ureditev so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev, listi od št. 2.1.1 do št. 2.1.4.