Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe

Prvi odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi:

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – ZTFI-UPB3 in 78/11; v nadaljevanju ZTFI), kot na primer:

družba za upravljanje v prvem odstavku 5. člena,

nadrejeno investicijsko podjetje v 23. členu,

nadrejeni finančni holding v tretjem in četrtem odstavku 5. člena,

upravljanje s tveganji v 192. členu,

kreditno tveganje v 192. členu,

tržna tveganja v 192. členu,

operativno tveganje v 192. členu,

sistem prejemkov v prvem odstavku 193. člena,

tveganje koncentracije v prvem odstavku 193. člena,

tveganja, povezana z listinjenjem, v prvem odstavku 193. člena.«.

V tretjem odstavku se na koncu točke (k) pika nadomesti z vejico in se dodajo nove točke (l) do (v), ki se glasijo:

»prejemki« zajemajo vse oblike neposrednih ali posrednih finančnih in nefinančnih plačil ter ugodnosti, do katerih so zaposleni upravičeni na podlagi sklenjenih pogodb z borznoposredniško družbo ali drugo osebo v investicijski skupini. Finančna plačila in ugodnosti vključujejo zlasti plačo in povračilo stroškov, bonitete, nagrado za poslovno uspešnost, vključno z delniškim in opcijskim programom nagrajevanja in udeležbo v dobičku, odpravnino, oprostitev odplačevanja ali zmanjšanje obveznosti iz naslova kreditov zaposlenemu s posebno naravo dela v odpovednem roku, posebne pokojninske ugodnosti ter druge podobne prejemke. Nefinančna plačila in ugodnosti vključujejo bonitete, posebne dodatke v obliki raznih tehničnih sredstev, ki se ne uporabljajo za namen izvajanja dejavnosti (npr. mobilni telefon, računalnik) in druge podobne prejemke. Plačila in ugodnosti, ki so predmet splošnih zaposlitvenih pogojev v borznoposredniški družbi in veljajo enako za vse zaposlene ter nimajo vpliva na odnos zaposlenih do prevzemanja tveganj (npr. prispevki za zdravstveno zavarovanje, invalidsko zavarovanje, socialno varstvo) se ne štejejo kot prejemki za namen tega sklepa. Celotne prejemke lahko sestavljata fiksni in variabilni del prejemkov,

»variabilni del prejemka« je del celotnega prejemka, ki je odvisen od vnaprej določenih meril uspešnosti zaposlenega, organizacijske enote in poslovnih rezultatov borznoposredniške družbe, ter je, če je potrebno, predmet prilagoditve tveganjem, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju,

»fiksni del prejemka« je razlika med celotnim prejemkom in variabilnim delom prejemka,

»zaposleni s posebno naravo dela« so zaposleni, ki lahko v okviru svojih delovnih nalog in aktivnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti borznoposredniške družbe ter obsegajo naslednje kategorije zaposlenih:

uprava,

višje vodstvo,

vodstvo funkcij sistema notranjih kontrol (npr. služba notranje revizije, funkcija zagotavljanja skladnosti borznoposredniške družbe) in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij (npr. upravljanje s tveganji, finančna kontrola, upravljanje s kadri),

neposredni prevzemniki tveganj,

drugi zaposleni, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po velikosti enaki ali višji od prejemkov višjega vodstva ali neposrednih prevzemnikov tveganj,

»neposredni prevzemniki tveganj« so zaposleni, vključno z borznimi posredniki oziroma trgovci (v nadaljevanju trgovci), ki lahko v okviru svojih pristojnosti sklepajo posle, ki vplivajo na profil tveganosti borznoposredniške družbe,

»posebne pokojninske ugodnosti« so ugodnosti, ki jih borznoposredniška družba na diskrecijski podlagi odobri zaposlenemu v okviru njegovega variabilnega dela prejemka. Te ugodnosti ne vključujejo splošnih ugodnosti sistema pokojninskega zavarovanja v borznoposredniški družbi, ki veljajo enako za vse zaposlene,

»obračunsko obdobje« je obdobje, v katerem se ocenjuje oziroma meri uspešnost zaposlenega s posebno naravo dela za namen določitve njegovega variabilnega dela prejemka in traja najmanj eno leto,

»obdobje odložitve« je obdobje, v okviru katerega borznoposredniška družba odloži izplačilo dela variabilnega dela prejemka zaradi morebitne prilagoditve zneska prejemka zaposlenega s posebno naravo dela tveganjem za nazaj. Obdobje odložitve nastopi po zaključku obračunskega obdobja in traja najmanj tri do pet let,

»obdobje zadržanja« je obdobje, v katerem je bil variabilni del prejemka že izplačan zaposlenemu s posebno naravo dela v obliki finančnih instrumentov, ki pa jih ta v tem obdobju še ne sme prodati,

»malus« je pogodbeni dogovor, ki borznoposredniški družbi omogoča delno ali celotno zmanjšanje variabilnega dela prejemka v povezavi z ocenjevanjem uspešnosti zaposlenega s posebno naravo dela glede na prevzeta tveganja,

»vračilo« je pogodbeni dogovor, s katerim se zaposleni s posebno naravo dela strinja, da se njegov že izplačan variabilni del prejemka delno ali v celoti vrne borznoposredniški družbi.«.