V VII. poglavju Povezovanje samostojnega osebnega dela v sistem samoupravnega združenega dela se dodajo nov 1. oddelek in členi od 274.a do 274.l, ki se glasijo:
Za zadovoljevanje svojih potreb in uresničevanje svojih interesov pri proizvodnji, menjavi in porabi in za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov prostovoljno združujejo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo poklicno dejavnost, ter drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje in občani) svoje delo in svoja delovna sredstva oziroma druga sredstva ali samo svoje delo oziroma samo svoja delovna sredstva oziroma druga sredstev v zadruge, organizacije kooperantov in druge oblike združevanja.
Delovni ljudje in občani svobodno odločajo o vrsti, obsegu in trajanju združevanja svojega dela in svojih sredstev v zadruge, organizacije kooperantov in druge oblike združevanja.
S samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo, organizacijo kooperantov oziroma drugo obliko združevanja urejajo delovni ljudje in občani svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v skladu z zakonom.
Delovni človek in občan, ki je združil delovna sredstva oziroma druga sredstva v zadrugo, organizacijo kooperantov oziroma drugo obliko združevanja, obdrži lastninsko pravico na teh sredstvih, če teh sredstev s samoupravnim sporazumom iz tretjega odstavka tega člena ali s posebno pogodbo ne prenese v družbeno lastnino.
Zadruga je samostojna samoupravna organizacija zadružnikov, ki so svoje delo, delovna sredstva oziroma druga sredstva združili v zadrugo.
V zadrugi se lahko v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo in z zakonom organizirajo: temeljna zadružna organizacija zadružnikov, temeljna organizacija združenega dela delavcev, ki delajo v zadrugi, in delovna skupnost delavcev, ki opravljajo v zadrugi administrativno-strokovna, pomožna in njim podobna dela, skupnega pomena za zadrugo.
Zadruga se lahko ustanovi za opravljanje kmetijske dejavnosti, dejavnosti predelave kmetijskih pridelkov, dejavnosti ribištva, proizvodne in storitvene obrtne dejavnosti, dejavnosti prometa blaga in storitev, gostinske dejavnosti, turistične dejavnosti, dejavnosti za zadovoljevanje stanovanjskih potreb, hranilno- kreditnih poslov, dejavnosti intelektualnih storitev ter drugih dejavnosti, razen dejavnosti, za katere je z zakonom določeno, da se za njihovo opravljanje ne more ustanoviti zadruga.
Zadruga se lahko ustanovi za opravljanje ene ali več dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
Za ustanovitev in poslovanje zadruge se uporabljajo tudi določbe 378.a člena tega zakona.
Zadruga se ustanovi s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združitvi v zadrugo pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Sredstva za ustanovitev in za delo zadruge zagotovijo zadružniki z ustanoviteljsko vlogo in drugimi lastnimi sredstvi, ki jih lahko naknadno združijo, v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo.
Dodatna sredstva za ustanovitev in za delo zadruge lahko zagotovijo zadružniki:
-
pod pogoji, ki veljajo za združevanje družbenih sredstev, na osnovi kreditov ali vlaganja sredstev, na katerih ima razpolagalno pravico druga zadruga, organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija in skupnost oziroma družbenopolitična skupnost;
-
z zbiranjem sredstev, na katerih imajo lastninsko pravico drugi delovni ljudje in občani.
Dohodek zadruge, ki se ukvarja s proizvodnjo blaga in opravljanjem storitev oziroma ki opravlja dejavnost intelektualnih storitev, pridobivajo zadružniki iz celotnega prihodka, ki ga ustvari zadruga s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev, udeležbo pri skupnem prihodku oziroma skupnem dohodku in iz drugih naslovov, določenih z zakonom.
Stanovanjske, hranilno-kreditne, potrošniške in druge zadruge, ki se ne ustanavljajo za pridobivanje dohodka za svoje člane, opravljajo svojo dejavnost po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Celotni prihodek in dohodek ugotavljajo in razporejajo zadruge iz prvega in drugega odstavka tega člena v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo in zveznim zakonom.
Zadružnikom pripada del čistega dohodka zadruge,ki se ukvarja s proizvodnjo blaga in opravljanjem storitev, v sorazmerju s prispevkom, ki so ga s svojim delom in z združenimi sredstvi oziroma s sodelovanjem dali k ustvarjanju njenega dohodka.
Po izločitvi dela tega dohodka, ki pripada zadružnikom po prvem odstavku tega člena, se čisti dohodek vnese kot družbena lastnina v zadružne sklade.
Sredstva zadružnih skladov ter druga družbena sredstva v zadrugi se uporabljajo v skladu z zakonom, zlasti pa za ustvarjanje čim ugodnejših pogojev za delo zadružnikov in uresničevanje drugih skupnih potreb in interesov, s katerimi se zagotavlja razširjanje in zboljševanje materialne osnove zadruge, njihovega dela in poslovanja zadruge.
Sredstva zadružnih skladov se smejo izključno na podlagi sklepa zadružnikov uporabljati tudi za zagotavljanje skupnih in splošnih delovnih in življenjskih pogojev.
Zadruga je za svoje obveznosti odgovorna s sredstvi, s katerimi razpolaga.
Če sta v zadrugi organizirani temeljna zadružna organizacija in temeljna organizacija združenega dela, sta za obveznosti zadruge solidarno odgovorni tudi ti dve organizaciji, če s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo ni predvidena njuna subsidiarna odgovornost.
Če obveznosti zadruge ni bilo mogoče poravnati po prvem in drugem odstavku tega člena, so za te obveznosti subsidiarno odgovorni zadružniki do višine enkratne ali večkratne vloge zadružnikov, kot je to določeno s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo ali s posebno pogodbo.
Zadrugo upravljajo zadružniki na način, določen s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo, statutom zadruge in z zakonom.
Zadruga se lahko združi z drugo zadrugo in ustanovi novo zadrugo ali se pripoji k drugi zadrugi.
Zadruga se lahko združi tudi v sestavljeno zadrugo, sestavljeno organizacijo združenega dela, zadružno poslovno skupnost in druge oblike združevanja.
Kadar zadruga preneha po izvedenem stečajnem postopku ali redni likvidaciji, se smejo sredstva, ki ostanejo po poravnavi obveznosti do upnikov zadruge in v skladu s tretjim odstavkom 274.g člena tega zakona do zadružnikov glede vračila sredstev, ki so jih združili v zadrugo, uporabljati samo za ustanovitev nove zadruge ali za pospeševanje ustrezne dejavnosti druge obstoječe zadruge.
Zadruge se v skladu z zakonom združujejo v zadružne zveze.
V zadružne zveze se poleg zadrug združujejo v skladu z zakonom tudi organizacije kooperantov in druge oblike združevanje delovnih ljudi in občanov.
S samoupravnim sporazumom o združitvi v zadružno zvezo določijo zadruge skupne ekonomske, poslovne in druge interese in funkcije, ki jih uresničujejo v okviru ali po zadružni zvezi.
Zadružna zveza daje strokovno in drugo pomoč delovnim ljudem in občanom, ki dajo pobudo za združitev v zadrugo, pri pripravi elaborata o družbeni in ekonomski opravičenosti ustanovitve zadruge.
Zadružne zveze se lahko na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije združujejo v zadružne zveze po dejavnostih in v Zadružno zvezo Jugoslavije.
Za skupno nabavno in bolj racionalno uporabo delovnih in poslovnih sredstev, skupno graditev in uporabo gradbenih objektov, skupen nastop na trgu in uresničevanje drugih skupnih interesov in potreb lahko delovni ljudje in občani iz 274.a člena tega zakona zružujejo svoje delo oziroma svoja sredstva v skladu z zakonom v hmeljarske, vinogradniške, pašne, strojne in druge proizvodne skupnosti ter v druge oblike združevanja.
Delovni ljudje in občani se lahko tudi v oblikah združevanja iz prvega odstavka tega člena združujejo v zadruge ali trajneje sodelujejo z zadrugami in organizacijami združenega dela.".