(1)
Vsak uporabnik in vsak lastnik kmetijskega zemljišča, ki je kmet, dobi praviloma iz komasacijskega sklada ustrezno zemljišče približno enake skupne vrednosti, če je mogoče, pa tudi enake katastrske kulture in približno enake lege kot jo ima zemljišče, ki ga je vložil v komasacijski sklad.
(2)
Pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada je treba gledati na to, da dobi vsak komasacijski udeleženec čimbolj zaokroženo zemljišče.
(3)
Občanom, ki se po tem zakonu ne štejejo za kmete se dodelijo (v posebnem bloku parcel) zemljišča, ki jih smejo imeti v lasti po četrtem odstavku 58. člena tega zakona.
(4)
Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je več vredno kot zemljišče, ki ga je vložil v komasacijski sklad, mora v denarju plačati komasacijskemu skladu razliko; če dobi zemljišče manjše vrednosti, pa se mu v denarju izplača razlika.
(5)
Pri ugotavljanju vrednosti se zemljišča uvrščajo v vrednostne razrede tako, da se pri tem upošteva le njihov katastrski razred in njihova katastrska kultura.