4. člen
(enotna identifikacija dediščine)
(1)
Vsaki enoti dediščine se določi enolična oznaka (v nadaljnjem besedilu: enotna identifikacija dediščine, s kratico EID), ki je enotna na državni ravni.
(2)
Upravni organi, pristojne organizacije in ostali subjekti, ki so v okviru svojih pristojnosti vključeni v varstvo dediščine, se morajo pri obravnavi določene enote dediščine sklicevati na enotno identifikacijo dediščine.
(3)
Enotna identifikacija dediščine je sestavljena iz dveh delov: prvega dela, ki je oznaka pristojne organizacije, in drugega dela, ki je zaporedna številka enote dediščine v okviru prvega dela, začenši z 1.
(4)
Oznako pristojne organizacije iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), drugi del enotne identifikacije dediščine pa določi za enote nepremične dediščine ministrstvo, pristojno za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), za enote premične in žive dediščine pa pristojna organizacija.