18. člen
(vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi)
Zaradi gradnje avtoceste se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati.
Avtocesta bo prečkala vodotoka Peračica in Lešnica z visokimi viadukti, ki s svojimi oporniki ne bodo posegali v območje struge. Obstoječe struge se ohranijo pod viadukti v sedanji obliki brez kakršnih koli gradbenih posegov.
Gradbena dela naj se izvajajo tako, da v potoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti.
Pri gradnji viaduktov naj se ne uporabljajo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane naravne spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki lahko spremenijo osnovne lastnosti vode. Prav tako ne sme priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo.
V primeru razlitja nevarnih tekočin je potrebno onesnaženi material preiskati s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo pooblaščene organizacije z namenom, da se v skladu s pravilnikom, ki ureja ravnanje z odpadki, opredeli pravilni način deponiranja.
Za čas gradnje bo potreben z dinamiko gradbenih del usklajen monitoring onesnaženosti potoka Peračica. Kljub temu, da so pričakovani vplivi na površinske vode majhni, se predvidi, zaradi ugodnega stanja vodotokov (I-II kakovostni razred), obratovalni monitoring med obratovanjem avtoceste.
Izvede se kontrolirana odvodnja celotnega avtocestnega odseka.
Padavinska voda se zbira v koritnicah ob cestnem robu in odvaja v cestno kanalizacijo, ki se zaključuje z zadrževalnim bazenom, koalescentnim lovilcem olj, zadrževalnikom, grobim filtrom in počasnim biološkim filtrom ter ponikovalnico. Odvodnjavanje vseh viaduktov je predvideno po vodotesni kanalizaciji do zemeljske kanalizacije, ki je speljana v zemeljske bazene. Vse objekte odvodnje je potrebno zgraditi v betonski ali enakovredni izvedbi iz nepropustnih materialov. Predvidi se štiri zemeljske zadrževalne bazene z lovilci olj in ponikovalnico, in sicer:
-
bazen 1 – ob vzhodnem portalu predora Ljubno,
-
bazen 2 – na zahodni strani podvoza poljske poti na Ljubenskem polju,
-
bazen 3 – na območju najnižje višinske lege avtoceste približno 200 m vzhodno od podvoza,
-
bazen 4 – na vzhodnem robu globeli Lešnica ob vzhodnem oporniku viadukta Lešnica.
Zemeljski bazeni so projektirani kot mokri, z možnostjo zadrževanja okvirno 20 m3 razlitega olja. Lovilci morajo biti dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas omogočal učinkovito sedimentiranje trdih delcev in vsaj delno razgradnjo organskih snovi. Potrebno je redno vzdrževanje. Mulj v usedalnikih je treba obravnavati kot posebni odpadek. Ponikovalni bazeni so zemeljske konstrukcije, v višini enega metra zasute s kamnitimi kroglami. Dno mora biti vsaj meter globlje od lovilca olj in izvedeno tako, da bo omogočeno učinkovito ponikanje.
Ob vzhodnem portalu predora Ljubno je načrtovana gradnja lovilnega bazena za zbiranje odpadne vode pri pranju predorske obloge.
Na celotnem odseku avtoceste se v struge naravnih odvodnikov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza uredbi, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Na sistem odvodnje ne smejo biti priključeni nobeni iztoki sanitarno–fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod.
Treba je pripraviti poslovnik o obratovanju in vzdrževanju sistema za odvod meteornih vod s cestišča, v smislu pravilnika, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod ter pogoje za njegovo izvajanje. Poslovnik mora za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov vsebovati načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in za njihovo odstranitev.
Avtocesta ne sme v ničemer poslabšati obstoječega stanja kvalitete podtalnice, kar je treba doseči z ustreznimi gradbeno tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje ter po izgradnji z ustreznim načinom vzdrževanja.
Ukrepe za zaščito podtalnice je potrebno izvajati na celotni trasi avtoceste.
Poleg ukrepov iz sedmega do dvanajstega odstavka tega člena je treba med gradnjo in v času obratovanja predvideti naslednje ukrepe:
-
utrjene površine (ploščadi), na katerih se izvaja pretakanje goriv in manjša popravila tehničnih naprav naj se uredijo tako, da ni možno neposredno odtekanje odpadnih in izcednih vod na tla, podzemne vode. Izgradnja utrjene ploščadi, opremljene z začasnimi zbirnimi kanali in zbirnikom vod ter koalescentnim lovilcem olj (ukrepi za ravnanje z odpadnimi vodami), naj bo predvidena že v okviru programa gradbenih del;
-
komunalne in odpadne padavinske vode iz premičnih naprav je potrebno pred odvajanjem v vode očistiti tako, da stopnja onesnaženosti ne presega mejnih vrednosti, opredeljenih v uredbi, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja. Zato je potrebno zgraditi ustrezne usedalnike, izvajati revitalizacijo (npr. za vode iz betonarn) ali s pomočjo druge ustrezne tehnologije (npr. z uporabo tehnologije z najmanjšo možno porabo vode) izpolniti zahteve iz navedenega predpisa;
-
transportni in gradbeni stroji, ki se bodo uporabljali na trasi avtoceste, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani;
-
za primere razlitja nevarnih tekočin je potrebno onesnaženi material (npr. onesnažena tla) preiskati v skladu s pravilnikom, ki ureja ravnanje z odpadki, z namenom, da se opredeli pravilni način deponiranja. Preiskavo lahko izvede le od Ministrstva za okolje, prostor in energijo pooblaščena organizacija;
-
za vse morebitne poglobitve pripraviti sistem odvodnjavanja tako, da se prepreči morebitno zadrževanje meteorne vode na z odkopom odprtih tleh;
-
odvodnjavanje vod s cestnih površin naj bo urejeno tako, da ne bo prišlo do onesnaženja tal, podzemne vode. Zbirni vodi, odtočni žlebovi na cestišču in drugi gradbeni elementi ceste naj bodo zgrajeni tako, da lahko sprejmejo tudi večje količine vod ali drugih tekočin v primeru prometne nesreče;
-
zgrajeni naj bodo zbiralniki, v katerih bo zadrževalni čas omogočil učinkovito sedimentiranje trdnih delcev in vsaj delno razgradnjo organskih snovi. Volumni zbiralnikov morajo omogočati zadrževanje tudi večjih količin tekočin za primere razlitja nevarnih ali gorljivih tekočin (npr. količine, značilne za volumen cistern pri cestnem prevozu goriv);
-
preprečiti je potrebno emisije posipnih materialov s cestnih površin v prostor. V ta namen naj se predvidijo zaščitne ograje ali primerne ozelenitve roba cestnega telesa;
-
vzdrževalec prometnice mora imeti pripravljen načrt za takojšnje učinkovito ukrepanje v primeru razlitij polutantov (goriva, olja in druge za vodne vire škodljive suspenzije), ki ga potrdi ustrezna služba Ministrstva za okolje, prostor in energijo in Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, ločeno za čas gradnje in za čas obratovanja avtoceste. Načrt mora vključevati način obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi, predvidene ukrepe za preprečevanje vdora nevarnih snovi v podtalnico, ukrepe za odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje kontaminiranega sedimenta. V času gradnje je treba voditi evidenco nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču. Z gradbeno tehničnimi rešitvami mora investitor zagotoviti maksimalno zaščito pred izlitjem polutantov s cestišča;
-
na Ljubenskem polju, v vplivnem območju predvidenega usedalnika se izdela opazovalna vrtina (globina 25 m, premer cevi 4"), v kateri bo mogoče med gradnjo in po njej izvajati monitoring kakovosti podzemne vode.