3. člen
(merila za akreditacijo visokošolskega zavoda)
Pri oblikovanju strokovnih mnenj o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev oziroma preoblikovanje visokošolskega zavoda se poleg zakonskih določil in nacionalnega programa visokega šolstva Republike Slovenije upoštevajo naslednja merila:
1.
Študijska področja. Ustreznost opredelitve študijskih področij po Iscedovi klasifikaciji in znanstvenoraziskovalnih oziroma umetniških disciplin po Frascatijevi klasifikaciji (celovitost, integriranost, interdisciplinarnost, raziskovalna oziroma strokovna utemeljenost, opredelitev notranje organiziranosti, povezanost z okoljem, mednarodna primerljivost ipd.), za katere se visokošolski zavod ustanavlja, ter ustreznost osnutkov predvidenih študijskih in raziskovalnih programov, tudi ob upoštevanju 6., 7. in 8. člena tega akta. Posebej je treba navesti stopnje študijskih programov (za prvo stopnjo tudi univerzitetni ali visokošolski strokovni program), ki jih bo visokošolski zavod izvajal.
Če gre za ustanavljanje univerze, se ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov vseh treh stopenj na najmanj treh zaokroženih znanstvenih, umetniških oziroma strokovnih področjih ali disciplinah, pogoji za izvajanje dejavnosti na drugih zavodih – članicah univerze ter pogoji za izvajanje podpornih in razvojnih dejavnosti. Za fakulteto ali umetniško akademijo – članico univerze morajo biti izpolnjeni pogoji za znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih ali umetniških disciplin. Za visoko strokovno šolo – članico univerze morajo biti izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov najmanj za prvo stopnjo, in sicer s področja ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih strok, za izvajanje magistrskih študijskih programov pa tudi pogoji za opravljanje znanstveno-raziskovalnega oziroma umetniškega dela.
Če gre za ustanavljanje samostojnega visokošolskega zavoda – fakultete ali umetniške akademije, se ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov najmanj za dve stopnji in za znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih ali umetniških disciplin.
Če gre za ustanavljanje samostojnega visokošolskega zavoda – visoke strokovne šole, se ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov najmanj za prvo stopnjo, in sicer s področja ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih strok. Za izvajanje magistrskih študijskih programov morajo biti izpolnjeni tudi pogoji za opravljanje znanstveno-raziskovalnega oziroma umetniškega dela.
2.
Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci – ustreznost in struktura. Ustreznost visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev – nosilcev študijskih, znanstvenoraziskovalnih oziroma umetniških programov (v nadaljnjem besedilu: nosilci) visokošolskega zavoda se dokazuje:
-
z veljavno izvolitvijo v naziv. Nazivi nosilcev morajo ustrezati določilom zakona (ZViS, 52. do 64. člen) in statuta visokošolskega zavoda ter morajo biti pridobljeni po merilih za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda, h katerim je Svet na podlagi 49. člena ZViS dal pozitivno mnenje. Za predvidene nosilce, ki izvolitve še nimajo, ker predlagatelj še nima pravice voditi izvolitvenih postopkov, Svet oceni njihovo ustreznost na podlagi predloženih biografij in bibliografij, pripravljenih po pravilih iz osnutka meril za izvolitev v naziv, ob upoštevanju 14. člena tega akta;
-
z izjavo, v kateri predvideni nosilec zapiše, katere vrste pogodbenega razmerja bo sklenil z visokošolskim zavodom (delovno razmerje, podjemna pogodba, avtorska pogodba); pri nosilcih, ki so že zaposleni v visokem šolstvu oziroma raziskovalni dejavnosti, mora predlagatelj skladno z veljavnimi predpisi upoštevati najvišjo z zakonom dopustno neposredno in dodatno tedensko pedagoško obveznost ter raziskovalno in strokovno oziroma umetniško delo (ZViS, 63. člen, Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljnjem besedilu: ZDR);
-
s soglasjem delodajalcev, pri katerih je zaposlen, če se namerava v novem zavodu dopolnilno zaposliti (ZDR, 146. člen, ZViS, 63. člen);
-
z ugotovitvijo o sposobnosti za oblikovanje senata; senat članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda mora imeti najmanj 9, senat univerze pa najmanj 21 članov izmed visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, ki so (oziroma bodo) na tem zavodu v delovnem razmerju; člani morajo biti izbrani izmed predlaganih ustreznih nosilcev tako, da so enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline oziroma strokovna področja.
Če bo članica univerze ali samostojni visokošolski zavod študijske programe izvajal tudi zunaj kraja svojega sedeža (v nadaljnjem besedilu: dislocirana enota), se po merilih iz te točke ugotavlja izpolnjevanje pogojev tudi za dislocirano enoto.
3.
Prostori in oprema. Prostorske razmere se ocenjujejo po merilih, ki jih uporablja strokovna služba ministrstva, pristojna za investicije v visokem šolstvu.
Ocenjuje se tudi primernost laboratorijev, informacijsko-komunikacijske in druge učne tehnologije ter druge opreme, potrebne za izvajanje študijskih programov ter znanstveno-raziskovalne oziroma umetniške in strokovne dejavnosti.
Kot dokazilo o prostorih se upošteva:
-
izpis iz zemljiške knjige ali drugo ustrezno dokazilo o lastništvu ali
-
najemna pogodba, sklenjena najmanj za čas trajanja študijskega programa.
Primernost študijskih knjižnic se ocenjuje po merilih, določenih v skladu z zakonom o knjižničarstvu.
Če bo članica univerze ali samostojni visokošolski zavod študijske programe izvajal tudi v dislociranih enotah, se po merilih iz te točke ugotavlja izpolnjevanje pogojev tudi za dislocirano enoto.
4.
Spremljanje in ocenjevanje dela. Predvideni samoevalvacijski postopki visokošolskega zavoda morajo zagotavljati sprotno spremljanje in ocenjevanje kvalitete in učinkovitosti dela. V teh postopkih morajo sodelovati tudi študentje.
5.
Potrebe in zaposlitvene možnosti. Strateška vloga predlaganega visokošolskega zavoda v gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju oziroma pri ohranjanju nacionalne identitete; analitično utemeljeno potencialno zadostno zanimanje kandidatov za študij, zaposlitvene potrebe oziroma zakonska ureditev poklicev, za katere se zahteva predvidena izobrazba.
6.
Finančna sredstva. Ocena finančnih sredstev, potrebnih za ustanovitev (zagonska sredstva) in delovanje visokošolskega zavoda, in predvideni viri se pripravi skladno z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za visoko šolstvo. Če je med predvidenimi viri državni proračun, mora predlagatelj priložiti mnenje ministrstva, pristojnega za financiranje visokega šolstva.