19. člen
(pogoji za oblikovanje obcestnega prostora in zasaditev)
(1)
Oblikovanje reliefa upošteva in se prilagodi reliefnim značilnostim okoliškega prostora. Vkopne in nasipne brežine se zložno oblikujejo. Med novimi reliefnimi oblikami in obstoječim terenom ne sme biti ostrih robov in prehodov v teren.
(2)
Z oblikovanjem reliefa se zakrivajo tudi vedutno poudarjeni posegi ob trasi, kot so podporni objekti. Zakrivajo se z oblikovanjem nadvišanega nasipa ob zunanjem robu cestišča državne ceste med km 5.70 in km 6.60. Izvede se 1,5 m visok zemeljski nasip kot nadvišanje cestnega nasipa, ki traso delno zakrije pri pogledih iz doline. Brežine nasipa se po potrebi biotehnično utrdijo, notranja stran se samo zatravi, zunanja dodatno obsadi z grmovno-drevesno vegetacijo. Poleg vidne bariere je nasip tudi zaščita proti širjenju hrupa.
(3)
Krajinska ureditev mora povzemati vzorec vegetacijskih prvin, zasaditev se smiselno navezuje na naravno zaledje. Ohranjajo se kakovostni pogledi s trase državne ceste in okoliške krajine na objekte kulturne dediščine, odprti prostor, Goro Oljko, Savinjske Alpe, Zasavsko hribovje, obvodne koridorje in robove strnjene poselitve. Območja priključkov se arhitekturno in krajinsko oblikujejo. Območja v pentljah priključkov se zasadijo tako, da se zmanjša vidnost posega.
(4)
Opuščeni odseki lokalnih cest, poljskih in gozdnih poti, priključkov ter površine po rušenju objektov se sanirajo z reliefnim preoblikovanjem glede na značilnosti naravnega terena, s poravnavo zemljišča in zasaditvijo drevja, grmovnic in setvijo travno-zeliščne mešanice.
(5)
Brežine reguliranih potokov, manjših strug in kanalov se z oblikovanjem reliefa na krajših odsekih položno razširijo, brežina se oblikuje s spremenljivim naklonom tako, da se vzpostavi sonaravna oblika struge in olajša dostop živalim, predvsem dvoživkam. Brežine se po potrebi utrdijo z vrbovimi in jelševimi popleti, po zaključenih gradbenih delih humusirajo in zatravijo. Zgornje dele brežin se zasadi s skupinami drevesne in grmovne vegetacije, ki se navezuje na obstoječo in ohranjeno vegetacijo. V kolikor je mogoče, se lahko z domorodno drevesno in grmovno vegetacijo zasadijo tudi brežine do stalno omočenega nivoja struge vodotokov.
(6)
Oblike zadrževalnih bazenov se prilagodijo izvedbi v slogu bajerjev in mrtvih rokavov z zemeljskimi brežinami tako, da je poseg oblikovan usklajeno z okoljem.
(7)
Na mestih, kjer državna cesta prečka gozd, se posegi načrtujejo čim bolj gospodarno, tako da je posek za gradnjo potrebnih gozdnih površin čim manjši. Novonastali gozdni robovi se oblikujejo s primerno vrstno in višinsko strukturo gozdne vegetacije.
(8)
Vzorci zasaditve se prilagajajo značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem navezava na obstoječo avtohtono vegetacijo tako v vrstni sestavi kot v obliki. Upošteva se oblikovanje za optično vodenje in izboljšanje kakovosti obcestnega prostora, zakrivanje pred nezaželenimi pogledi, zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj. Na ravninskih območjih se ohranja preglednost prostora, zasaditev je predvsem na stikih poselitve z obcestnim prostorom.
(9)
Drevesa se ne sadijo v koridorjih visokonapetostnih daljnovodov.
(10)
Pri zasaditvah se upoštevata potek cevovodov in kablovodov gospodarske javne infrastrukture ter polje preglednosti cest in cestnih priključkov.