×

Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug

31. člen
(ohranjanje narave)
(1)
Zaradi zagotavljanja ohranjanja narave se v času gradnje zagotavlja čim manjše poseganje v okolje. Za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanje potencialnih emisij se uporablja brezhibna mehanizacija, prevozi gradbene mehanizacije in dovoz gradbenega materiala potekajo po obstoječi infrastrukturi in trasi načrtovane državne ceste, izvajajo pa se tudi drugi ustrezni ukrepi.
(2)
Trasa državne ceste se dotika naslednjih območjih z naravovarstvenim statusom:
(3)
Na območjih z naravovarstvenim statusom ni dovoljeno odlaganje odpadkov, odlaganje in skladiščenje gradbenega materiala ter parkiranje gradbene mehanizacije.
(4)
Pod viaduktom z oznako 6-08 Parižlje se vegetacija v času gradnje čim bolj ohrani. Po končanju del se območje pod viaduktom in brežine vodotoka čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo in prepreči razrast invazivnih rastlinskih vrst.
(5)
Za zmanjšanje vpliva na pričakovane podzemne geomorfološke naravne vrednote naj se ob nepredvidenem odprtju podzemne geomorfološke naravne vrednote obvesti pristojne inštitucije, ki na podlagi ogleda jame dajo navodila za ustrezno zavarovanje in sanacijo podzemnega habitata.
(6)
Območje državne ceste je zavarovano z ograjo za preprečitev dostopa divjadi na cestišče višine 2,00 m. Višina ograje mora biti prilagojena terenu. Na mestih prehodov prostoživečih živali preko državne ceste se ob cestah namestijo opozorilni znaki, ki opozarjajo voznike na možnost naleta divjadi. Prehajanje prostoživečih živali preko ceste je omogočeno pod vsemi viadukti, skozi podvoze, nad predori, posebej pa še na lokacijah:
(7)
Gradbena dela, ki povzročajo veliko obremenitev okolja s hrupom, se na odsekih, kjer trasa poteka v naravnem okolju, ne izvajajo v času intenzivnega gnezdenja ptic.
(8)
Posegi v vodotoke so prostorsko omejeni z minimalnim vnosom snovi v vodo in načrtovani tako, da se ohrani čim večji delež obrežnega rastja. V času gradbenih del se humusna plast iz brežin odstrani tako, da se ne sipa v vodo. Izvajajo se ustrezni zaščitni ukrepi tako, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti. Gradbena dela se načrtujejo in izvajajo tako, da se cementne, apnene in druge odplake ne izcejajo v vodo.
(9)
Ureditve na Hudem potoku, Paki in Savinji se izvedejo razgibano in sonaravno s skrivališči za ribe in rake v bregu z motilnimi kamni v strugi. Po potrebi se uredijo jezbice za razbijanje toka. Dno struge se ohranja v naravnem stanju, brežine pa zasadijo z vegetacijo. V izogib eroziji so lahko na posameznih krajših odsekih brežine utrjene s kamnom v betonu na način in v obliki, ki je v čim večji meri podobna naravnim nereguliranim brežinam. Talni pragovi in jezovi se uredijo tako, da je zagotovljena nemotena migracija rib tudi pri nizkih pretokih. Gradbena dela, ki vplivajo na kakovost vode v vodotokih, se izvajajo izven varstvene dobe ribjih vrst. Pred poseganjem se je treba dogovoriti o ukrepih za zaščito ribolovnega območja s krajevno pristojnim izvajalcem ribiškega upravljanja.
(10)
Omejitve iz prejšnjega odstavka veljajo:
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

 
Dialog title
dialog window