23. člen
Enako obravnavanje
(1)
Državljani in pravne osebe, ki imajo takšen status po veljavnem zakonu v državi pogodbenici, niso zavezani davku v drugi državi pogodbenici oziroma nimajo nobene obveznosti v zvezi z davkom, ki bi bile drugačne ali težje od davkov in obveznosti v zvezi z davkom, kakršne imajo ali bi jih lahko imeli državljani ali pravne osebe, ki imajo ta status po veljavnem zakonu v tej drugi državi.
(2)
Stalna poslovna enota, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ne sme biti neugodneje obdavčena v tej drugi državi, kot je obdavčeno podjetje te druge države, ki opravlja enako dejavnost.
(3)
Podjetja države pogodbenice, katerih premoženje ima v celoti ali deloma v posesti oziroma pod kontrolo neposredno ali posredno eden ali več rezidentov druge države pogodbenice, v prvi omenjeni državi pogodbenici niso zavezana davku oziroma nimajo obveznosti v zvezi z davkom, ki bi bile drugačne ali težje od davkov in obveznosti v zvezi z davkom, ki veljajo ali bi lahko veljale za druga podobna podjetja prve omenjene države.
(4)
Nobena določba tega člena ne pomeni obveznosti države pogodbenice, da rezidentom druge države pogodbenica odobri osebne olajšave, oprostitve in odbitke glede davka, ki jih odobri svojim rezidentom.
(5)
Izraz »davek oziroma obdavčevanje« pomeni v tem členu davke katerekoli narave ali vrste.