Besedilo sporazuma v slovenskem jeziku se glasi:
*) Angleški izvirnik sporazuma je na vpogled pri Službi za mednarodnopravne zadeve Zveznega sekretariata za zunanje zadeve.
SPORAZUM <br />
MED SOCIALISTIČNO FEDERATIVNO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO TER ZDRUŽENIM KRALJESTVOM VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE O IZOGIBANJU DVOJNEMU OBDAVČEVANJU DOHODKA
Socialistična federativna republika Jugoslavija ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske sta se v želji, da skleneta sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka, sporazumela o naslednjem:
1. člen
Osebe, za katere se uporablja sporazum
Ta sporazum se uporablja za rezidente posamezne države pogodbenice ter rezidente obeh držav pogodbenic.
2. člen
Davki za katere se uporablja sporazum
(1)
Davki, za katere se v skladu členom 3. (1) (d) tega sporazuma uporablja ta sporazum so:
(a)
v Združenem kraljestvu:
(i)
davek na dohodek (the income tax)
(ii)
davek na prihodek od premoženja (the capital gains tax); in
(iii)
korporacijski davek (the corporation tax);
(b)
v Jugoslaviji:
(i)
davek in prispevki iz dohodka organizacij združenega dela;
(ii)
davek in prispevki iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja;
(iii)
davek in prispevki iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti;
(iv)
davek in prispevki iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti;
(v)
davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
(vi.)
davek na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic;
(vii)
davek iz celotnega prihodka občanov;
(viii)
davek na dobiček tujih oseb, dosežen z vlaganjem v domačo organizacijo združenega dela za skupno poslovanje;
(ix)
davek na dobiček tujih oseb, dosežen z izvajanjem investicijskih del; in
(x)
davek na prihodek tujih oseb, doseženo s prevozom potnikov in blaga.
(2)
Sporazum se uporablja tudi za enake ali v bistvu podobne davke, ki jih uvede posamezna država pogodbenica po podpisu tega sporazuma kot nove davke ali namesto veljavnih. Pristojni organi držav pogodbenic se bodo med seboj obveščali o pomembnih spremembah, nastalih v njihovih davčnih zakonih.
3. člen
Splošne definicije
(1)
V tem sporazumu imajo posamezni izrazi tale pomen:
(a)
»Združeno kraljestvo« je Velika Britanija in Severa Irska, obsega pa tudi območje izven teritorialnega morja Združenega kraljestva, ki utegne biti v skladu z mednarodnim pravom sedaj ali v bodoče po zakonih Združenega kraljestva, ki se nanašajo na kopenski plato, označeno kot območje, znotraj katerega so lahko uveljavljene pravice Združenega kraljestva do morskega dna in njegovega podzemlja ter njunih naravnih bogastev;
(b)
»Jugoslavija« je ozemlje Socialistične federativne republike Jugoslavije, obsega pa tudi območje izven teritorialnega morja Jugoslavije, ki utegne biti v skladu z mednarodnim pravom sedaj ali v bodoče po zakonih Jugoslavije, ki se nanašajo na kopenski plato označeno kot območje, znotraj katerega so lahko uveljavljene pravice Jugoslavije do morskega dna in njegovega podzemlja ter njunih naravnih bogastev;
(c)
izraz »državljan« pomeni:
(i)
glede na Združeno kraljestvo - vsakega državljana Združenega kraljestva in kolonij, ki takšen njegov status izvira iz njegove zveze z Združenim kraljestvom;
(ii)
glede na Jugoslavijo - jugoslovanskega državljana in vsako drugo osebo, ki uveljavlja takšen status po veljavnih jugoslovanskih zakonih;
(d)
»jugoslovanski davek« so davki in prispevki, razen prispevkov za socialno zavarovanje, ki so uvedeni v Jugoslaviji in se nanje nanaša ta sporazum v skladu z 2. členom; »davek Združenega kraljestva« je davek, ki ga je uvedlo Združeno kraljestvo in se nanj nanaša ta sporazum v skladu z 2. članom;
(e)
»davek« je jugoslovanski davek ali davek Združenega kraljestva, odvisno od smisla sporazuma;
(f)
»država pogodbenica« in »druga država pogodbenica« sta Jugoslavija oziroma Združeno kraljestvo, odvisno od smisla sporazuma;
(g)
»oseba« je glede na Jugoslavijo fizična oseba in pravna oseba, glede na Združeno kraljestvo pa fizična oseba, družba in vsaka druga skupina oseb;
(h)
»družba« je glede na Jugoslavijo organizacija združenega dela in vsaka druga pravna oseba, ki se obdavčuje, glede na Združeno kraljestvo pa vsaka pravna oseba oziroma vsaka oseba, ki se pri obdavčevanju šteje za pravno osebo;
(i)
»podjetje države pogodbenice« in »podjetje druge države pogodbenice« so po tem sporazumu glede na Jugoslavijo organizacija združenega dela, samoupravna organizacija ali skupnost, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo dejavnost, in podjetje, ustanovljeno po zakonih Jugoslavije, ki ga vodi rezident Jugoslavije, glede na Združeno kraljestvo pa podjetje, ki ga vodi rezident Združenega kraljestva;
(j)
»pristojni organ« je glede na Jugoslavijo Zvezni sekretariat za finance ali njegov pooblaščen predstavnik, glede na Združeno kraljestvo pa Odbor za notranje prihodke ali njegov pooblaščen predstavnik;
(k)
»mednarodni promet« je vsak prevoz z ladjo ali letalom, ki ga uporablja podjetje, ki ima kraj dejanske uprave v državi pogodbenici, razen če se ladja ali letalo uporablja izključno med kraji v drugi državi pogodbenici.
(2)
Kadar država pogodbenica uporablja ta sporazum, ima sleherni izraz, ki ni definiran v njem, takšen pomen, kakršnega ima po zakonih omenjene države pogodbenice, ki se nanašajo na davke, za katere se sporazum uporablja. .
4. člen
Davčni domicil
(1)
Po tem sporazumu je »rezident države pogodbenice«, odvisno od drugega in tretjega odstavka tega člena, sleherna oseba, ki se po zakonih zadevne države obdavčuje v njej na podlagi svojega prebivališča, bivališča, sedeža uprave ali na katerikoli drugi podobni podlagi. Izraza »rezident Jugoslavije« in »rezident Združenega kraljestva« imata tudi ustrezen pomen.
(2)
Če je fizična oseba po prvem odstavku tega člena rezident obeh držav pogodbenic, se njen status določi takole:
(a)
šteje se za rezidenta tiste države pogodbenice, v kateri ima prebivališče. Če ima oseba prebivališče v obeh državah pogodbenicah, se šteje za rezidenta tiste države pogodbenice, s katero je osebno in ekonomsko tesneje povezana (središče življenjskih interesov);
(b)
če ni mogoče ugotoviti, v kateri državi pogodbenici je središče njenih življenjskih interesov, ali če oseba nima prebivališča v nobeni državi pogodbenici, se šteje za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima svoje običajno bivališče;
(c)
če ima oseba običajno bivališče v obeh državah pogodbenicah ali če ga nima v nobeni, se šteje za rezidenta tiste države pogodbenice, katere državljan je;
(d)
če je državljan obeh držav pogodbenic ali če ni državljan nobene, rešijo to vprašanje sporazumno pristojni organi držav pogodbenic.
(3)
Če je po prvem odstavku tega člena nekdo, ki ni fizična oseba, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje, da je rezident države pogodbenice, v kateri je sedež njegove dejanske uprave.
5. člen
Stalna poslovna enota
(1)
Po tem sporazumu je »stalna poslovna enota« stalno poslovno mesto, v katerem podjetje popolnoma ali delno posluje.
(2)
z izrazom »stalna poslovna enota« so mišljeni zlasti:
(a)
sedež uprave;
(b)
podružnica.;
(c)
poslovalnica;
(d)
tovarna;
(e)
delavnica;
(t)
rudnik, naftni vrelec, kamnolom ali drug kraj, kjer se izkoriščajo naravna bogastva;
(g)
gradbišče ali gradbena oziroma montažna dela, ki trajajo dlje kot 12 mesecev.
(3)
Z izrazom »stalna poslovna enota« niso mišljeni:
(a)
uporaba objektov in opreme le za uskladiščenje, razstavljanje ali dobavo dobrin ali blaga, ki pripadajo podjetju;
(b)
vzdrževanje zaloge dobrin ali blaga, ki pripadajo podjetju, le zaradi uskladiščenja, razstavljanja ali dobavljanja;
(c)
vzdrževanje zaloge dobrin ali blaga, ki pripadajo podjetju, le zato, da jih drugo podjetje predela;
(d)
vzdrževanje stalnega poslovnega mesta le zaradi nakupovanja dobrin ali blaga ali za zbiranje informacij za podjetje;
(e)
vzdrževanje stalnega poslovnega mesta le zaradi reklamiranja, dajanja informacij, znanstvenega raziskovanja ali podobnih dejavnosti, ki so za podjetje pripravljalne ali pomožne.
(4)
Oseba, ki dela v eni državi pogodbenici za podjetje druge države pogodbenice, razen zastopnika s samostojnim statusom, za katerega se uporablja peti odstavek tega člena, se šteje za stalno poslovno enoto v prvi omenjeni državi, če ima v njej pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, in če ga v njej stalno uporablja, razen če je njeno delo omejeno na nakupovanje dobrin ali blaga za podjetje.
(5)
Ne šteje se, da ima podjetje ene države pogodbenice stalno poslovno enoto v drugi državi pogodbenici že s tem, ker opravlja poslovanje v tej drugi državi po posredniku, generalnem komisijskem zastopniku ali po drugem predstavniku s samostojnim statusom, če dela taka oseba v okviru svoje redne poslovne dejavnosti.
(6)
Če družba, ki je rezident države pogodbenice, kontrolira družbo ali je pod kontrolo družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, ali opravlja poslovanje v tej drugi državi (bodisi po stalni poslovni enoti ali kako drugače), to še ne pomeni, da je takšna družba njena stalna poslovna enote.
6. člen
Dohodek od nepremičnin
(1)
Dohodek od nepremičnin se sme obdavčiti v državi pogodbenici, v kateri je to premoženje.
(2)
Izraz »nepremičnina« se opredeli po zakonu države pogodbenice, v kateri je nepremičnina. Morske in rečne ladje ter letala niso nepremičnine.
(3)
Prvi odstavek tega člena se uporablja za dohodek, ki se ustvarja na podlagi neposredne uporabe, oddajanja v zakup (najem) ali drugačne uporabe nepremičnin.
(4)
Prvi in tretji odstavek tega člena se uporabljata tudi za dohodek od nepremičnine podjetja in za dohodek od nepremičnine, ki se uporablja pri opravljanju samostojnih osebnih dejavnosti.
7. člen
Dohodki od poslovanja
(1)
Dohodki podjetja države pogodbenice se obdavčijo samo v njej, razen če podjetje posluje v drugi državi pogodbenici po stalni poslovni enoti v njej. Če posluje podjetje v drugi državi pogodbenici po stalni poslovni enoti, smejo biti dohodki podjetja obdavčeni v drugi državi, vendar le do zneska, ki se pripisuje tej stalni poslovni enoti.
(2)
Če posluje podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici po stalni poslovni enoti v njej, se v skladu s tretjim odstavkom tega člena v vsaki državi pogodbenici pripisujejo tej stalni poslovni enoti dohodki, ki hi jih lahko dosegla, če bi bila ločeno in samostojno podjetje, ki se ukvarja z enakimi ali podobnimi dejavnostmi v enakih ali podobnih razmerah, in če bi poslovala popolnoma samostojno s svojim podjetjem.
(3)
Pri ugotavljanju dohodka stalne poslovne enote se priznajo kot odbitki stroški podjetja, nastali za stalno poslovno enota, skupaj z izvršenimi in splošnimi administrativnimi stroški, ki so tako nastali v državi, v kateri je stalna poslovna enota, ali kje drugje.
(4)
Dohodki, ki se pripisujejo stalni poslovni enoti, se lahko ugotovijo na podlagi posebnih poslovnih knjig, ki jih vodi stalna poslovna enota. Če je v državi pogodbenici navada, da se dohodki, ki se pripišejo stalni poslovni enoti, ugotovijo na podlagi delitve vseh dohodkov podjetja na njegove posebne dele, in nobena določba drugega odstavka tega člena ovira za državo pogodbenico, da ne bi ugotovila dohodkov za obdavčevanje z delitvijo, kakršna je v navadi; sprejeta metoda delitve pa mora biti takšna, da je rezultat v skladu z načeli iz tega člena.
(5)
Ta člen se uporablja tudi za dobiček, ki ga doseže rezident Združenega kraljestva v Jugoslaviji glede na svojo udeležbo v skupnem poslovanju z jugoslovanskim podjetjem, vendar ne vpliva na uvedbo davkov Združenega kraljestva na takšne dobičke.
(6)
Nikakršni dohodki se ne pripišejo stalni poslovni enoti samo zato, ker je kupovala dobrine ali blago za podjetje.
(7)
Če obsegajo dohodki dele dohodka, ki so posebej urejeni v drugih členih tega sporazuma, ta člen ne vpliva na določbe omenjenih členov.
8. člen
Pomorski in zračni promet
(1)
Dohodki od uporabe ladij ali letal v mednarodnem prometu se obdavčijo samo v državi pogodbenici, kjer je sedež dejanske uprave podjetja.
(2)
Če je sedež dejanske uprave ladjarskega podjetja na ladji, se šteje, da je sedež v tisti državi pogodbenici, kjer ima ladja matično luko, če nima matične luke, pa v državi pogodbenici, katere rezident je uporabnik ladje.
(3)
Ta člen se uporablja tudi za dohodke iz udeležbe v poolu, skupnem poslovanju ali mednarodni poslovni agenciji.
9. člen
Združena podjetja
(a)
Če je podjetje države pogodbenice neposredno ali posredno udeleženo pri upravi, kontroli ali premoženju podjetja druge države pogodbenice, ali
(b)
če so iste osebe neposredno ali posredno udeležene pri upravi, kontroli ali premoženju podjetja države pogodbenice in podjetja druge države pogodbenice,
in če so bili v obeh primerih med tema podjetjema, pri njunih trgovinskih ali finančnih razmerjih določeni ali vsiljeni drugačni pogoji, kot bi bili določeni med samostojnimi podjetji, se smejo dohodki, ki bi jih sicer doseglo eno izmed podjetij, pa jih zaradi takih pogojev mi moglo doseči, vključiti v njegove dohodke in v skladu s tem obdavčiti.
10. člen
Dividende
(1)
Dividende, ki jih plačuje družba rezident države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, se smejo obdavčiti v tej drugi državi.
(2)
Dividende, ki jih plačuje družba rezident države pogodbenice, se smejo obdavčiti v tej državi in v skladu z njenim zakonom, vendar znesek tako odmerjenega davka ne sme presegati:
(a)
5 odstotkov bruto zneska dividend, če je njihov dejanski upravičenec družba (izvzemši partnerstvo), ki neposredno ali posredno kontrolira najmanj 25 odstotkov glasov družbe, ki izplačuje dividende;
(b)
15 odstotkov bruto zneska dividend v vseh drugih primerih.
(3)
Vse dokler ima fizična oseba rezident v Združenem kraljestvu pravico do davčnega kredita glede dividend, ki jih plačuje družba rezident v Združenem kraljestvu, se namesto določb drugega odstavka tega člena uporabljajo v skladu s četrtim odstavkom tega člena, ki se nanašajo na dividende, ki jih plačuje družba rezident Združenega kraljestva naslednje določbe: rezident Jugoslavije, ki prejema dividende od družbe, ki je rezident Združenega kraljestva, ima pod pogojem, da je dejanski upravičenec do dividend, pravico do enakega davčnega kredita kot fizična oseba, rezident v Združenem kraljestvu, ki bi prejela te dividende, zmanjšane za odbitek (ki se obravnava kot davek) do 15 odstotkov celotnega zneska ali vrednosti dividend in zneska davčnega kredita.
(4)
Tretji odstavek tega člena se ne uporablja, kadar je dejanski upravičenec do dividend družba, ki sama ali skupaj z eno ali več združenih družb neposredno ali posredno kontrolira najmanj 10 odstotkov glasov v družbi, ki izplačuje dividende; družbi sta združeni, če ena neposredno ali posredno kontrolira več kot 50 odstotkov glasov v drugi oziroma če tretja družba kontrolira več kot 50 odstotkov glasov v obeh.
(5)
Izraz »dividende«, uporabljen v tem členu, pomeni dobiček od delnic ali drugih pravic, ki pomenijo udeležbo pri dobičkih, niso pa terjatve, ter dobiček od korporacijskih pravic, ki je izenačen z dobičkom od delnic v davčnih zakonih države, katere rezident je družba, ki dobiček deli.
(6)
Ta člen se ne uporablja, če ima rezident države pogodbenice v drugi državi pogodbenici stalno poslovno enoto, pravica, na podlagi katere se dividende izplačujejo, pa je dejansko povezana s poslom, ki se opravlja po takšni stalni poslovni enoti. Tedaj se uporabijo določbe 7. člena.
(7)
Če doseže družba, ki je rezident države pogodbenice, dobiček ali dohodek v drugi državi pogodbenici, ne sme ta druga država uvesti nikakršnega davka na dividende, ki jih plačuje družba, dejanski upravičenci do njih pa so osebe, ki niso rezident te druge države, in ne obdavčiti nerazdeljenega dobička družbe z davkom na nerazdeljeni dobiček, četudi so plačane dividende ali nerazdeljeni dobički popolnoma ali delno sestavljeni iz dobička ali dohodka, ki sta nastala v tej drugi državi, razen če so takšne dividende plačane rezidentu druge države oziroma če so pravice, v zvezi s katerimi se plačujejo dividende, dejansko povezane s stalno poslovno enoto, ki je v tej drugi državi.
11. člen
Obresti
(1)
Obresti, nastale v državi pogodbenici in izplačane dejanskemu upravičencu rezidentu druge države pogodbenice, se smejo obdavčiti v tej drugi državi.
(2)
Obresti smejo biti obdavčene tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo v skladu z zakoni te države, vendar tako odmerjeni davek ne sme presegati 10 odstotkov bruto obresti.
(3)
Izraz »obresti«, uporabljen v tem členu, pomeni dohodek od državnih vrednostnih papirjev, obveznic ali obligacij, ne glede na to, ali so zavarovane z zastavo ali ne, in ali se na njihovi podlagi uveljavlja udeležba pri dobičku, dohodek od vseh vrst terjatev ter od vsakega drugega dohodka, ki je po davčnem pravu države, v kateri nastaja dohodek, izenačen z dohodkom od posojenega denarja.
(4)
Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za obresti, ki jih prejme dejanski upravičenec kot rezident države pogodbenice, ki ima v drugi državi pogodbenici stalno poslovno enoto in iz njene terjatve v tej državi nastajajo obresti. Tedaj se uporabijo določbe 7. člena.
(5)
Obresti nastajajo v državi pogodbenici, če je izplačevalec ta država sama, njena družbenopolitična skupnost ali njen rezident.
(6)
Če ima izplačevalec obresti, naj si bo rezident države pogodbenice ali ne, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, na katero se nanaša terjatev, od katere se plačujejo obresti, in jih ta plačuje, se ne glede na peti odstavek tega člena šteje, da obresti, nastajajo v državi, kjer je stalna poslovna enota.
(7)
Če zaradi posebnega razmerja med plačnikom in prejemnikom obresti ali med njima in kom drugim plačane obresti iz kateregakoli vzroka presegajo znesek, določen s pogodbo med plačnikom in prejemnikom, se uporabljajo določbe tega člena le za znesek, ki bi bil s pogodbo določen, če takšnega razmerja ne bi bilo. Tedaj se presežek plačila obdavči v skladu z zakonom vsake države pogodbenice, pri tem pa upoštevajo tudi druge določbe tega sporazuma.
12. člen
Avtorska plačila
(1)
Avtorska plačila, nastala v državi pogodbenici in izplačana dejanskemu upravičencu, ki je rezident druge države pogodbenice, se smejo obdavčiti v tej drugi državi.
(2)
Takšna avtorska plačila se smejo obdavčiti tudi v državi pogodbenici, kjer nastajajo, v skladu z njenimi zakoni, vendar tako odmerjeni davek ne sme presegati 10 odstotkov bruto zneska avtorskih plačil.
(3)
Izraz »avtorska plačila«, uporabljen v tem členu, pomeni vsa plačila za uporabo ali za pravico do uporabe avtorske pravice na književnem, umetniškem ali znanstvenem delu (vštevši kinematografske filme in filme ali trakove za televizijo ali radio), patentu, zaščitnem znaku, skici ali modelu, načrtu, tajni formuli ali postopku, ali za uporabo ali za pravico do uporabe industrijske, komercialne ali znanstvene opreme, ali za obvestila, ki se nanašajo na industrijske, komercialne ali znanstvene izkušnje.
(4)
Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za avtorska plačila, ki jih prejme dejanski upravičenec kot rezident države pogodbenice, ki ima v drugi državi pogodbenici, kjer nastajajo avtorska plačila, stalno poslovno enoto, ki iz njene pravice ali njenega premoženja izvirajo avtorska plačila. Tedaj se uporabijo določbe 7. člena.
(5)
Avtorska plačila nastanejo v državi pogodbenici, če je izplačevalec ta država sama, njena družbenopolitična skupnost ali njen rezident.
(6)
Če ima izplačevalec avtorskih plačil, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice ali ne, v njej stalno poslovno enoto, na katero se nanaša obveznost plačevanja avtorskih plačil in katera jih plačuje, se ne glede na peti odstavek tega člena šteje, da nastajajo avtorska plačila v državi pogodbenici, kjer je stalna poslovna enota.
(7)
Če zaradi posebnega razmerja med plačnikom in prejemnikom avtorskih plačil ali med njima in kom drugim znesek plačanih avtorskih plačil iz kateregakoli vzroka presega znesek, določen s pogodbo med plačnikom in prejemnikom avtorskih plačil, se določbe tega člena uporabljajo samo za znesek, ki bi bil s pogodbo določen, če takega razmerja ne bi bilo. Tedaj se presežek plačila obdavči v skladu z zakonom posamezne države pogodbenice, pri tem pa upoštevajo tudi druge določbe tega sporazuma.
13. člen
Prihodki od premoženja
(1)
Prihodki od odsvojitve nepremičnine, definirane v drugem odstavku 6. člena, se smejo obdavčiti v državi pogodbenici, kjer je takšno premoženje.
(2)
Prihodki od odsvojitve nepremičnine, ki je del premoženja za poslovanje stalne poslovne enote podjetja države pogodbenice v drugi državi pogodbenici ali od premičnine stalne baze, ki jo uporablja rezident države pogodbenice v drugi državi pogodbenici za poklicno dejavnost pa tudi prihodki od odsvojitve stalne poslovne enote (same ali skupaj z vsem podjetjem) in prihodki od odsvojitve stalne baze se smejo obdavčiti v drugi državi.
(3)
Ne glede na drugi odstavek tega člena se prihodki od premoženja, ustvarjeni od odsvojitve ladij in letal, ki se uporabljajo v mednarodnem prometu, in premičnin za uporabo ladij in letal obdavčijo samo v državi pogodbenici, kjer je sedež dejanske uprave podjetja.
(4)
Prihodki od odsvojitve premoženja, razen premoženja, navedenega v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, se obdavčijo samo v državi pogodbenici, katere rezident je tisti, ki je odsvojil premoženje.
14. člen
Samostojne osebne dejavnosti
(1)
Dohodek rezidenta države pogodbenice od poklicnih delavnosti ali drugih podobnih samostojnih dejavnosti se obdavči samo v njej, razen če ima rezident stalno baza, ki jo redno uporablja v drugi državi pogodbenici za svoje dejavnosti. Če jo ima, se sme dohodek obdavčiti v drugi državi pogodbenici, vendar samo do zneska, ki se pripisuje tej stalni bazi.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se dohodek rezidenta, države pogodbenice od samostojnih dejavnosti v drugi državi pogodbenici ne obdavči v tej drugi državi:
(a)
Če rezident v drugi državi pogodbenici v zadevnem koledarskem letu ni prebival dlje kot 183 dni skupaj;
(b)
če rezident nima stalne baze v drugi državi pogodbenici skupaj dlje kot 183 dni v koledarskem letu.
(3)
»Poklicne dejavnosti« so predvsem samostojne znanstvene, literarne, umetniške, izobraževalne ali učne dejavnosti ter samostojne dejavnosti zdravnikov, odvetnikov, inženirjev, arhitektov, stomatologov in računovodij.
15. člen
Nesamostojne osebne dejavnosti
(1)
V skladu s 16., 17., 18., 19. in 20, členom se osebni dohodki in drugi podobni prejemki rezidenta države pogodbenice iz delovnega razmerja obdavčijo samo v njej, razen če je zaposlen v drugi državi pogodbenici. Če pa je zaposlen v drugi, državi pogodbenici, se smejo takšni prejemki obdavčiti v njej, ker so bili tam tudi ustvarjeni.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se prejemki rezidenta države pogodbenice iz delovnega razmerja v drugi državi pogodbenici obdavčijo samo v prvi državi:
(a)
če ni prejemnik prebival v drugi državi pogodbenici v zadevnem davčnem letu skupaj dlje kot 183 dni; in
(b)
če prejemka ne izplačuje oseba ali kdo drug v njenem imenu, za katero ali v dobro katere se zadevne nesamostojne osebne dejavnosti opravljajo, in ta oseba ni rezident druge države;
(c)
če prejemka ne izplačuje stalna poslovna enota ali stalna baza, ki jo ima v tej drugi državi oseba za katero se ali v dobro katere se opravljajo zadevne nesamostojne osebne dejavnosti.
(3)
(a) Osebni dohodki, ki jih fizični osebi izplačuje država pogodbenica ali njena družbenopolitična skupnost, se obdavčijo samo v tej državi.
(b)
Osebni dohodki, ki jih izplačuje fizični osebi država pogodbenica ali njena družbenopolitična skupnost, se obdavčijo samo v drugi državi pogodbenici, če je bilo delo opravljeno v tej drugi državi in je prejemnik njen rezident, pogoj za to pa je:
(i)
da je njen državljan, ali
(ii)
da ni postal njen rezident izključno zaradi opravljanja tega dela.
(4)
Ne glede na tretji odstavek tega člena se osebni dohodki, ki jih ustvari fizična oseba z delom v zvezi z gospodarsko dejavnostjo države pogodbenice ali njene družbenopolitične skupnosti, obdavčijo v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(5)
Osebni dohodki, ki jih ustvarijo fizične osebe z delom v Skupnem gospodarskem predstavništvu Jugoslavije ali v Turistični zvezi Jugoslavije, se obdavčijo v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(6)
Ne glede na prejšnje določbe tega člena se smejo prejemki iz delovnega razmerja na ladji ali letalu v mednarodnem prometu obdavčiti v državi pogodbenici, kjer je sedež dejanske uprave podjetja.
16. člen
Plačila za delo v skupnih poslovnih odborih (plačila direktorjem)
(1)
Plačila direktorjem in podobni prejemki rezidenta Jugoslavije kot člana odbora družbe, ki je rezident Združenega kraljestva, se smejo obdavčiti v Združenem kraljestvu.
(2)
Plačila in podobni prejemki rezidenta Združenega kraljestva kot člana skupnega poslovnega odbora podjetja, ki je rezident Jugoslavije, se smejo obdavčiti v Jugoslaviji.
17. člen
Javni izvajalci
(1)
Ne glede na 14. in 15. člen se sme dohodek, ki ga ustvarijo z osebnimi dejavnostmi javni izvajalci kot so: gledališki. filmski, radijski ali televizijski umetniki, glasbeniki in športniki, obdavčiti v državi pogodbenici, kjer so opravljali takšne dejavnosti.
(2)
Če dohodka na podlagi takih osebnih dejavnosti izvajalca ne dobi sam izvajalec, temveč kdo drug se sme ne glede na 7., 14. in 15. člen obdavčiti v državi pogodbenici, kjer so izvajalci opravljali te dejavnosti.
(3)
Ne glade na prvi in drugi odstavek tega člena se dohodek, ustvarjen z dejavnostmi, ki so definirane v prvem odstavku, opravljene pa so bile po sporazumu ali aranžmaju med državama pogodbenicama, ne obdavči v državi pogodbenici, kjer so bile te dejavnosti opravljene.
18. člen
Pokojnine
(1)
Pokojnine in drugi podobni prejemki izplačani rezidentu države pogodbenice na podlagi prejšnje zaposlitve, ter vsak temu rezidentu izplačan obrok se obdavčijo samo v državi pogodbenici, katere rezident je zadevna fizična oseba.
(2)
(a) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pokojnina, ki jo fizični osebi izplača država pogodbenica ali njena družbenopolitična skupnost iz proračuna ali iz posebnih skladov, obdavči samo v tej državi.
(b)
Pokojnina se obdavči samo v drugi državi pogodbenici, če je prejemnik njen državljan in rezident.
(3)
Ne glede na drugi odstavek tega člena se pokojnina, ki jo prejema fizična oseba za delo v zvezi z gospodarsko dejavnostjo ene izmed držav pogodbenic ali njene družbenopolitične skupnosti, obdavči samo v državi pogodbenici, katere rezident je ta fizična oseba.
(4)
Pokojnine, ki jih prejemajo fizične osebe za delo v Skupnem gospodarskem predstavništvu Jugoslavije ali v Turistični zvezi Jugoslavije, se obdavčijo v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(5)
»Obrok« je določena vsota, ki se izplačuje periodično v določenih časovnih presledkih za življenja ali v določenem oziroma določljivem obdobju na podlagi obveznosti, da se obroki izplačujejo kot ustrezna in popolna nadomestila v denarju ali v denarni vrednosti.
19. člen
Študenti
(1)
Prejemki, ki jih dobi za preživljanje, izobraževanje ali usposabljanje študent ali pripravnik, ki je bil neposredno pred prihodom v državo pogodbenico rezident druge države pogodbenice in ki je v prvi omenjeni državi pogodbenici samo zaradi izobraževanja ali usposabljanja, se ne obdavčijo v prvi omenjeni državi, če dobi takšne prejemke iz vira izven te države.
(2)
Dohodek študenta ali pripravnika od dejavnosti, ki jih opravlja v državi pogodbenici, kjer prebiva izključno zaradi izobraževanja ali usposabljanja, se v tej državi ne obdavči, razen če je večji kot 250 funtov šterlingov (ali kot enak znesek v jugoslovanskih dinarjih) za vsako leto davčne odmere (kljub osebnim olajšavam, do katerih utegne imeti pravico kot fizična oseba rezident v tej državi.
(3)
V nobenem primeru ne more nihče izkoristiti določb tega člena dlje kot tri leta.
20. člen
Učitelji in drugi
(1)
Fizična oseba, ki prebiva v eni izmed držav pogodbenic manj kot dve leti, da poučuje oziroma da se udeležuje raziskovalnega dela na univerzi, višji šoli ali drugi priznani izobraževalni instituciji v tej državi pogodbenici, ki pa je bila neposredno pred tem rezident druge države pogodbenice, se najdlje dve leti od dneva, ko je prvič prišla v to državo s tem namenom, ne obdavči v prvi omenjeni državi pogodbenici za prejemke, ki jih prejema za takšen pouk ali raziskovalno delo.
(2)
Za dohodek od raziskovalnega dela velja ta člen samo, če je fizična oseba opravila takšno raziskovalno delo v javnem interesu, ne pa predvsem zaradi osebne koristi posameznika ali več oseb.
21. člen
Dohodek, ki ni izrecno omenjen
(1)
Deli dohodka rezidenta države pogodbenice, ne glede na to, kje nastanejo, ki so dohodek take vrste ali iz takšnih virov, ki niso izrecno omenjeni v prejšnjih členih tega sporazuma, se obdavčijo samo v tej državi.
(2)
Prvi odstavek tega člena se ne uporablja, če prejemnik dohodka, ki je rezident države pogodbenice, opravlja posle v drugi državi pogodbenici po tamkajšnji stalni poslovni enoti ali opravlja v tej drugi državi samostojne osebne dejavnosti iz tamkajšnje stalne baze, pravica oziroma premoženje, v zvezi s katerimi je bil plačan dohodek, pa sta dejansko povezana s to stalno poslovno enoto oziroma stalno bazo. Tedaj se odvisno od primera uporabijo določbe 7., 14. ali 17. člena.
22. člen
Odpravljanje dvojnega obdavčevanja
(1)
V skladu z določbami zakona Združenega kraljestva, ki določajo olajšavo v obliki kredita pri davku Združenega kraljestva, ki se plačuje na ozemlju izven Združenega kraljestva (ki pa ne vplivajo na njegovo splošno načelo), se jugoslovanski davek, ki se plačuje neposredno ali po odbitku po zakonih Jugoslavije in v skladu s tem sporazumom od dobička, dohodka in obdavčljivih prihodkov iz virov v Jugoslaviji (izvzemši pri dividendah davek, ki se plačuje od dobičkov, iz katerih se dividende izplačujejo, odobri kot kredit pri vsakem davku Združenega kraljestva, obračunanem za iste dobičke, dohodek in obdavčljive prihodke, za katere je bil obračunan jugoslovanski davek.
(2)
V Jugoslaviji:
(a)
Če ustvari rezident Jugoslavije dohodek, ki se po tem sporazumu lahko obdavči v Združenem kraljestvu, ga Jugoslavija v skladu z določbami pododstavka (b) iz katerega odstavka oprosti davka, vendar sme pri obračunu davka od ostalega njegovega dohodka uporabiti davčno stopnjo, ki bi jo uporabila, če taksen dohodek ne bi bil oproščen davka.
(b)
Če doseže rezident Jugoslavije dohodek, ki se lahko po 10., 11. in 12. členu obdavči v Združenem kraljestvu, prizna Jugoslavija kot odbitek od davka na njegov dohodek znesek, enak davku, ki je bil plačan v Združenem kraljestvu. Takšen odbitek ne sme biti večji od dela davka, ki je bil obračunan pred tem odbitkom, ki pa ustreza dohodku prejetemu iz Združenega kraljestva.
(3)
Po prvem odstavku tega člena se šteje, da obsega izraz »jugoslovanski davek, ki se plačuje«, vsak znesek, ki naj bi bil plačan za posamezno leto po zakonih Jugoslavije, vendar ni bil plačan zaradi priznane oprostitve ali zmanjšanja davka za to leto ali za del tega leta;
(a)
po določbah, navedenih v četrtem odstavku tega člena, če so te določbe veljale na dan podpisa tega sporazuma in se niso spremenile po podpisu tega sporazuma oziroma če so se neznatno spremenile, tako da spremembe ne vplivajo na njihov splošni značaj; ali
(b)
po kakšni drugi določbi, ki je lahko sprejeta pozneje, s katero se potrdi oprostitev oziroma zmanjšanje davka, pristojni organ pogodbenice pa soglaša, da je bistveno podobnega značaja z določbami, ki so navedene v četrtem odstavku tega člena, če po tem ni bila spremenjena oziroma če je bila neznatno spremenjena, tako da spremembe ne vplivajo na njen splošni značaj;
Pogoj pa je:
(c)
da se davčna oprostitev Združenega kraljestva po tem odstavku daje le v primerih, ko pristojni organ v Jugoslaviji potrdi, da je davek oproščen oziroma zmanjšan zaradi pospešitve razvoja v Jugoslaviji;
(d)
da se davčna oprostitev Združenega kraljestva po tem odstavku ne da za dohodek iz posameznega vira, če dohodek nastane v obdobju, ki se začne po desetih letih od dneva, ko je bila prvič odobrena oprostitev oziroma zmanjšanje jugoslovanskega davka za ta vir.
(4)
Določbe, omenjene v tretjem odstavku pod (a) tega člena, so:
-
v Socialistični republiki Bosni in Hercegovini 6. člen zakona o obdavčitvi tujih oseb (Službeni list SR Bosne In Hercegovine, št. 36/72);
-
v Socialistični republiki Črni gori 6. člen zakona o davku na dobiček tujih oseb (Službeni list SR Črne gore, št. 21/75);
-
v Socialistični republiki Hrvatski 6. člen zakona o obdavčitvi tujih oseb (Narodne novine, št. 5/73);
-
v Socialistični republiki Makedoniji 6. člen zakona o obdavčitvi tujih oseb (Službeni vesnik SR Makedonije, št. 15/73);
-
v Socialistični republiki Sloveniji 7. č1en zakona o obdavčitvi tujih oseb (Uradni list SR Slovenije, št, 3/73);
-
v Socialistični republiki Srbiji 7. člen zakona o obdavčitvi tujih oseb (Službeni list SR Srbije, št. 22/73);
-
v Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo 8. in 9. člen zakona o obdavčitvi tujih oseb (Službeni List SAP Kosovo, št 16/79);
-
v Socialistični avtonomni pokrajini Vojvodini 7. člen zakona o obdavčitvi tujih oseb (Službeni list SAP Vojvodine, št. 3/74).
(5)
Po prejšnjih odstavkih tega člena se šteje, da dobički, dohodek in prihodek od premoženja, katere ima rezident države pogodbenice, ki se smejo obdavčiti v dragi državi pogodbenici po tem sporazumu, nastajajo iz vira v tej drugi državi pogodbenici.
23. člen
Enako obravnavanje
(1)
Državljani in pravne osebe, ki imajo takšen status po veljavnem zakonu v državi pogodbenici, niso zavezani davku v drugi državi pogodbenici oziroma nimajo nobene obveznosti v zvezi z davkom, ki bi bile drugačne ali težje od davkov in obveznosti v zvezi z davkom, kakršne imajo ali bi jih lahko imeli državljani ali pravne osebe, ki imajo ta status po veljavnem zakonu v tej drugi državi.
(2)
Stalna poslovna enota, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ne sme biti neugodneje obdavčena v tej drugi državi, kot je obdavčeno podjetje te druge države, ki opravlja enako dejavnost.
(3)
Podjetja države pogodbenice, katerih premoženje ima v celoti ali deloma v posesti oziroma pod kontrolo neposredno ali posredno eden ali več rezidentov druge države pogodbenice, v prvi omenjeni državi pogodbenici niso zavezana davku oziroma nimajo obveznosti v zvezi z davkom, ki bi bile drugačne ali težje od davkov in obveznosti v zvezi z davkom, ki veljajo ali bi lahko veljale za druga podobna podjetja prve omenjene države.
(4)
Nobena določba tega člena ne pomeni obveznosti države pogodbenice, da rezidentom druge države pogodbenica odobri osebne olajšave, oprostitve in odbitke glede davka, ki jih odobri svojim rezidentom.
(5)
Izraz »davek oziroma obdavčevanje« pomeni v tem členu davke katerekoli narave ali vrste.
24. člen
Postopek sporazumevanja
(1)
Če rezident države pogodbenice meni, da mu bodo z ukrepi ene ali obeh držav pogodbenic naloženi oziroma mu utegnejo biti naloženi davki, ki niso v skladu s tem sporazumom, se sme ne glede na pravna sredstva, ki so predvidena v internih zakonih držav pogodbenic, obrniti na pristojni organ države pogodbenice, katere rezident je.
(2)
Če je pristojni organ mnenja, da je ugovor utemeljen, sam pa ne more najti zadovoljive rešitve, si prizadeva rešiti primer v sporazumu s pristojnim organom druge države pogodbenice, da onemogoči tako obdavčitev, ki ni v skladu s tem sporazumom.
(3)
Pristojni organi držav pogodbenic si prizadevajo sporazumno odpraviti težave ali nejasnosti, ki nastanejo pri razlagi ali uporabi tega sporazuma.
(4)
Pristojni organi držav pogodbenic lahko med seboj neposredno občujejo, da dosežejo dogovor po prejšnjem odstavku.
25. Člen
Izmenjava obvestil
(1)
Pristojni organi držav pogodbenic izmenjujejo obvestila, potrebna za uporabo tega sporazuma in internih zakonov držav pogodbenic, ki se nanašajo na davke, zajete s tem sporazumom, če je obdavčevanje, ki ga urejajo, v skladu s tem sporazumom. Vsako obvestilo, dobljeno na ta način, je tajno in ga je dovoljeno sporočiti samo osebam (tudi sodišču ali upravnemu organu), ki se ukvarjajo s odmerjanjem, izterjavo, prisilno izterjavo ali z odločanjem pred sodiščem glede davkov, na katere se nanaša ta sporazum.
(2)
Prvega odstavka tega člena ni mogoče v nobenem primem razlagati tako, da bi zavezoval pristojni organ posamezne države pogodbenice:
(a)
da upravno ukrepa v nasprotju z zakoni ali upravno prakso, ki je običajna v tej ali drugi državi
(b)
da daje podatke, ki jih ni mogoče dobiti po zakonih ali po običajnem upravnem postopku te ali druge države pogodbenice;
(c)
da daje obvestila, s katerimi se odkriva poslovna ali uradna tajnost ali strokovni postopek, ali obvestila, katerih sporočanje bi bilo v nasprotju z javnim redom (ordre public) ali glede na Združeno kraljestvo obveznost, da daje obvestila, s katerimi se odkriva trgovinska, industrijska, komercialna ali poklicna tajnost.
26. člen
Diplomatski in konzularni funkcionarji
(1)
Določbe tega sporazuma se ne nanašajo na davčne olajšave diplomatskih ali konzularnih funkcionarjev, določene s splošnimi pravili mednarodnega prava ali s posebnimi sporazumi.
(2)
Ne glede na prvi odstavek 4. člena se fizična oseba, ki je član diplomatske, konzularne ali stalne misije v državi pogodbenici in davčni zavezanec v tej državi samo, če dosega dohodek iz vira, ki je v tej državi, ne šteje za rezidenta te države.
27. člen
Uveljavitev
(1)
Posamezna država pogodbenica pismeno po diplomatski poti obvesti drugo državo pogodbenico, da so končani postopki, ki so za uveljavitev tega sporazuma potrebni po njenih zakonih. Sporazum začne veljati z dren, ko je bilo prejeto drugo izmed teh obvestil in velja:
(a)
v Združenem kraljestvu:
(i)
glede davka na dohodek in davka na prihodek od premoženja za vsako leto davčne odmere, ki se začne 6. aprila ali po 6. aprilu v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je bilo prejeto drugo obvestilo;
(ii)
glede korporacijskega davka za vsako finančno leto, ki se začne 1. aprila ali po 1. aprilu v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je bilo prejeto drugo obvestilo;
(b)
v Jugoslaviji:
glede jugoslovanskega davka za vsako davčno leto, ki se začne 1. januarja ali po 1. januarju v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je bilo prejeto drugo obvestilo.
28. člen
Prenehanje veljavnosti
Ta sporazum velja, dokler ga ne odpove ena izmed držav pogodbenic. Sporazum lahko odpove po petih letih od dneva uveljavitve tega sporazuma vsaka izmed držav pogodbenic po diplomatski poti, tako da pošlje noto o prenehanju veljavnosti najmanj šest mesecev pred koncem koledarskega leta. V tem primeru se sporazum neha uporabljati:
(a)
v Združenem kraljestvu:
(i)
glede davka na dohodek in davka na prihodek od premoženja za vsako leto davčne odmere, ki se začne 6. aprila ali po 6. aprilu v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je bilo dano obvestilo;
(ii)
glede korporacijskega davka za vsako finančno leto, ki se začne 1. aprila ali po 1. aprilu v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je bilo dano obvestilo;
(b)
v Jugoslaviji:
Glede jugoslovanskega davka za vsako davčno leto, ki se začne l. januarja ali po 1. januarju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je bilo dano obvestilo.
Da bi to potrdila, sta spodaj podpisana po predpisih pooblaščena pooblaščenca podpisala ta sporazum.
&feco;enum type="topic" values=" topic_Davki topic_Večstranski_mednarodni_akti topic_MEDNARODNI_ODNOSI topic_TFL_Register_predpisov_iz_davčno-finančnega_področja " &fecc;
Sestavljeno 6. novembra 1981 v Londonu v dveh izvirnikih v srbskohrvatskem in angleškem jeziku; obe besedili sta avtentični.
Za socialistično federativno republiko Jugoslavijo: Dragi Stamenković s.r.
Za Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske: Lord Trefgarn s.r.