Poveljnik jugoslovanske ladje, ki zve, da je na morju v nevarnosti kakšna druga jugoslovanska ladja, mora reševati predvsem ljudi na njej, poleg tega pa se lotiti tudi reševanja ladje in njenih stvari, ki so družbena lastnina, lastnina jugoslovanskih civilnih pravnih oseb ali lastnina državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije, če se reševanju ladje ali njenih stvari izrecno ne upira poveljnik ladje, imetnik pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnik ali ladjar ladje, ki je v nevarnosti.
Poveljnik ladje ni dolžan reševati ladje po prvem odstavku tega člena, če tega ne more storiti, ne da bi spravil v resno nevarnost ljudi na svoji ladji ali svojo ladjo, ali če opravičeno sodi, da reševanje ladje ne bi bilo smotrno in ne pametno glede na možnosti za reševanje, glede na vrednost ladje, ki je v nevarnosti, in njenih stvari, ter glede na tveganje in stroške, katerim bi z reševanjem izpostavil svojo ladjo.