Ko postane sklep o domiku ladje pravnomočen, določi sodišče na predlog kupca ali upravičenca do tovora ali njegovega začasnega zastopnika, da se z ladje izkrca tovor, oziroma na predlog kupca, da se izkrcajo tudi osebe in njihove stvari.
Predujem za stroške izkrcavanja tovora po prvem odstavku tega člena položi na zahtevo sodišča tisti, ki zahteva izkrcanje, če iz prodajnih pogojev ne izhaja kaj drugega.
Če oseba, ki je bila ladjar, preden je bila ladja, ki je predmet izvršbe, prodana, ali njegov zastopnik, nasprotuje temu, da se tovor izroči v prosto razpolaganje upravičencu, odredi sodišče, da se tovor na ladjarjeve stroške izroči v hrambo v javno skladišče ali na kakšen drug primeren kraj.
Določbe prvega do tretjega odstavka tega člena ne posegajo v pravice in dolžnosti strank, ki izvirajo iz pogodbe o prevozu stvari.
Zoper sklep, s katerim sodišče odredi izkrcanje tovora, oseb in njihovih stvari ter hrambo tovora v javnem skladišču ali na kakšnem drugem primernem kraju, ni pritožbe.