Službovanje zaposlenega povzroči obvezo v okviru programa z določenimi zaslužki, tudi če so zaslužki odvisni od službovanja v prihodnosti (z drugimi besedami, niso zajamčeni). Službovanje zaposlenega pred datumom, na katerega postane zaslužek zajamčen, povečuje posredno obvezo, ker je na koncu vsakega naslednjega obdobja poročanja obseg prihodnjega službovanja, ki ga mora opraviti zaposleni, preden je upravičen do zaslužka, manjši. Pri merjenju svoje obveze za določene zaslužke upošteva podjetje verjetnost, da nekateri zaposleni morda ne bodo izpolnili nobene zahteve za zajamčenost zaslužkov. Podobno, čeprav nekateri pozaposlitveni zaslužki, na primer zaslužki za zdravstveno varstvo po koncu zaposlitve, postanejo plačljivi šele, ko pride do določenega dogodka po tem, ko zaposleni ni več zaposlen, obveza nastane, ko zaposleni službuje, kar bo zagotovilo pravico do zaslužka, če pride do tega določenega dogodka. Verjetnost, da bo do določenega dogodka prišlo, vpliva na merjenje obveze, vendar ne določa, ali obveza obstaja.
Primera, ki pojasnjujeta 72. člen
1
V skladu s programom se plača zaslužek v višini 100 DE za vsako leto službovanja. Zaslužki postanejo zajamčeni po desetih letih službovanja.
Zaslužek 100 DE se pripiše vsakemu letu. V vsakem od prvih desetih let stroški sprotnega službovanja in sedanja vrednost obveze odražajo verjetnost, da zaposleni morda ne bo dopolnil deset let službovanja.
2
V skladu s programom se plača zaslužek v višini 100 DE za vsako leto službovanja razen za službovanje pred starostjo 25 let. Zaslužki postanejo zajamčeni takoj.
Službovanju pred starostjo 25 let se ne pripišejo nobeni zaslužki, ker službovanje pred tem ne vodi do zaslužkov (pogojnih ali brezpogojnih). Zaslužek v višini 100 DE se pripiše vsakemu naslednjemu letu.