145. člen
(gospodarjenje z zemljišči in letališko infrastrukturo)
(1)
Infrastrukturni objekti in naprave na letališčih (v nadaljnjem besedilu: letališka infrastruktura) so:
(2)
Letališka infrastruktura so tudi vsa zemljišča ter drugi objekti in naprave, ki funkcionalno in neposredno služijo namenski rabi letališke infrastrukture iz prejšnjega odstavka.
(3)
Letališka infrastruktura iz prvega in drugega odstavka tega člena je lahko v lasti Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava ali oseb zasebnega prava. V primeru javnih letališč, na katerih se opravlja mednarodni zračni promet, so zemljišča, na katerih je letališka infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, v lasti Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti. V primeru letališč, za katere samoupravna lokalna skupnost določi javni interes, so zemljišča, na katerih je letališka infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, v lasti samoupravne lokalne skupnosti.
(4)
Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti imajo predkupno pravico za zemljišča na javnih letališčih, na katerih se opravlja mednarodni zračni promet in na katerih je s prostorskim aktom določena namenska raba, ki opredeljuje letališče.
(5)
Za zemljišča, na katerih je s prostorskim aktom določena širitev javnega letališča, na katerem se opravlja oziroma se bo opravljal mednarodni zračni promet, se v skladu z zakonom, ki ureja prostor, lastninska pravica lahko odvzame (v nadaljnjem besedilu: razlastitev) ali omeji. Če gre za že zgrajene letališke infrastrukture, se javna korist za razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice ugotovi s sklepom vlade ali občinskega sveta.
(6)
Letališka infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, ki je na javnih letališčih, na katerih se opravlja mednarodni zračni promet, in letališčih, za katera je samoupravna lokalna skupnost določila javni interes, so gospodarska javna infrastruktura.
(7)
Ne glede na prejšnji odstavek niso gospodarska javna infrastruktura:
(8)
Če je letališka infrastruktura iz prvega odstavka tega člena v lasti osebe, ki ni lastnik zemljišča, se v skladu z zakonoma, ki urejata obligacijska in stvarno pravna razmerja, uredijo pravice na tem zemljišču. Pri tem mora biti ne glede na morebitne poslovne, statusne, likvidnostne in podobne spremembe osebe, ki ni lastnik zemljišča, zagotovljeno, da taka letališka infrastruktura trajno služi samo za namene letališča.