51. člen
(Postajališče in zavetišče)
(1)
Postajališča so mesta na železniški progi, ki so namenjena za vstopanje in izstopanje potnikov.
(2)
Postajališča morajo imeti zavetišče, ki omogoča potnikom zavetje v primeru neugodnih vremenskih razmer. Z zavetiščem morajo biti opremljeni tudi peroni večjih železniških postaj.
(3)
Zavetišče se mora postaviti vzporedno s peronom, tako da je streha najmanj 3 m oddaljena od osi bližnjega tira. Za izvedbo zavetišča se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja splošne ukrepe in normative za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja in PGP.
(4)
Zavetišče mora vsebovati:
(5)
V zavetišču so lahko panoji za reklamiranje ali za lokalno informiranje in avtomat za vozovnice.
(6)
Zavetišče mora biti razsvetljeno.
(7)
Tlak v zavetišču se mora prilagoditi tlaku ostalega dela perona.
(8)
Nova zavetišča na postajališčih morajo biti oblikovno poenotena oziroma se lahko po presoji prilagajajo lokalnim tipološkim elementom (npr. naklon strehe, kritina, obdelava sten). Ti morajo biti razpoznavni kot element JŽI in v skladu s PGP.
(9)
Za zavetiščne objekte na peronih glavnih postaj ni obvezujoča oblikovna poenotenost.
(10)
Na peronih postajališč morajo biti označbe tirov, označena mora ta biti pot od zavetišča do perona in smer izhoda s perona. Če je postajališče na dvotirni progi, morajo biti označbe tirov dopolnjene z označbami smeri voznih poti vlakov. Na tleh perona mora biti varnostna oznaka. Varnostna oznaka se izvede vzporedno s tiri na razdalji 0,5 m od roba tira v obliki 0,1 m širokega traku rumene barve.
(11)
Dostopi na perone na postajališčih se urejajo v mejah obstoječih prostorskih danosti in glede na pretok potnikov ob upoštevanju določb 14. člena, 23. člena, 24. člena, prvega in drugega odstavka 30. člena in 46. člena tega pravilnika.