14. člen
(mejna vrednost letnega vnosa)
(1)
Kontaminacija notranjosti človekovega telesa ne sme presegati mejne vrednosti letnega vnosa posameznega radionuklida v človekov organizem, ki se izračuna na naslednji način:
&fbco;binary entityId="171a529e-5830-48b6-ba4c-b9c616e22525" type="png"&fbcc;
in
&fbco;binary entityId="ce2e7e39-6077-4e43-addd-df29f6aad0e8" type="png"&fbcc;
kjer je
-
MLV mejna vrednost letnega vnosa radionuklidov,
-
Em mejna efektivna doza ter
-
e(g)j, inh in e(g)j, ing predvideni efektivni dozi na enoto vnosa zaradi zaužitja oziroma vdihavanja.
(2)
Mejne vrednosti letnega vnosa zaradi zaužitja MLVj, ing se lahko uporabljajo kot podlaga za izračun notranje obsevanosti, do katere je prišlo zaradi vnosa radionuklidov v organizem z zaužitjem, ne smejo pa se uporabiti za določitev koncentracije radionuklidov v pitni vodi in živilih v delovnem okolju.
(3)
Za vnos več radionuklidov v organizem, ki je izpostavljen tudi zunanjim ionizirajočim sevanjem, je treba določiti nižje mejne vrednosti letnega vnosa tako, da je izpolnjen pogoj, izražen na naslednji način:
&fbco;binary entityId="6ed0c670-0cb2-4a58-8819-98f2d40c07fb" type="png"&fbcc;
kjer je
-
MLVi · e(g)i mejna efektivna doza za vnos i-tega radionuklida z zauživanjem ali vdihavanjem,
-
Ez, m mejna efektivna doza zaradi zunanje obsevanosti,
-
Σj ≠ i, pa je vsota po vseh mejnih vnosih j-tih radionuklidov zaradi zauživanja in vdihavanja, razen i-tega.