32. člen
(dozne omejitve za izvajalce zaščitnih ukrepov)
(1)
Med izvajanjem zaščitnih ukrepov pri sanaciji posledic izrednega dogodka je treba zagotoviti, da se poklicne izpostavljenosti ohranijo, kadar je to mogoče, pod vrednostmi mejnih doz, določenih v zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost.
(2)
Kadar pogoja iz prejšnjega odstavka ni mogoče izpolniti, se uporabljajo naslednji pogoji:
(3)
Referenčne ravni se nanašajo na efektivno dozo zaradi zunanjega obsevanja v času izrednega dogodka in predvideno dozo zaradi vnosa radioaktivnih snovi v istem času ter ne vključujejo doze, ki jo posameznik prejme po izrednem dogodku zaradi prebivanja na območju, kjer ne veljajo posebne omejitve.
(4)
Izvajalci zaščitnih ukrepov, za katere je verjetno, da bodo izvajali ukrepe, pri katerih je lahko presežena efektivna doza 100 mSv, morajo biti vnaprej jasno in podrobno obveščeni o s tem povezanih tveganjih za zdravje in razpoložljivih zaščitnih ukrepih. Vedeti morajo tudi, da te ukrepe izvajajo prostovoljno.
(5)
Pri izvajanju sanacijskih ukrepov, kot so popravilo objektov in zgradb, zbiranje in odlaganje odpadkov, dekontaminacija območja in opreme, veljajo za delavce mejne doze za izpostavljene delavce, določene v zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost.
(6)
Ženske v reproduktivni dobi ne smejo biti načrtovano izpostavljene sevanju, ki povzroči dozo, večjo od 20 mSv, noseče ali doječe ženske pa ne smejo sodelovati pri izvajanju zaščitnih ukrepov na terenu.
(7)
Za vse izvajalce zaščitnih ukrepov je treba zagotoviti radiološki nadzor. Po potrebi je treba zagotoviti osebno dozimetrijo ali oceno doz posameznikov.
(8)
Za vse izvajalce zaščitnih ukrepov je treba zagotoviti posebno zdravstveno oskrbo, kot jo določa predpis, ki ureja izvajanje zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev.