TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi tožene stranke glede preživninske obveznosti tožeče stranke do A. A. po 1. 1. 2019 (VI. točka izreka) se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v tej točki spremeni tako, da se glasi:

   "Od 1. 1. 2019 do 31. 7. 2019 je tožnik dolžan plačevati toženki za A. A. poleg že dosojene mesečne preživnine (v višini 750 EUR) še mesečno preživnino v višini 70 EUR, od 1. 8. 2019 dalje pa poleg že dosojene mesečne preživnine (v višini 750 EUR) še mesečno preživnino v višini 60 EUR, vse do prve uskladitve preživnin z rastjo življenjskih stroškov, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih v vsakokratnem obvestilu o uskladitvi preživnin pristojnega CSD. Do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke je dolžan plačati v roku 15 dni, v bodoče zapadle obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od njihove zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

   Zahtevek toženke za plačilo višje preživnine za A. A. za obdobje od 1. 1. 2019 dalje se zavrne."

   V preostalem delu (to je glede odločitve o stroških postopka v VII. točki izreka) se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

2. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenih postopkov, o katerih doslej še ni bilo odločeno.

Če se je toženka v imenu A. A. odrekla uveljavljanju njegovih pravic do denarnih prejemkov iz naslova invalidnosti, bremena te svoje odločitve ne more prevaliti (tudi še) na drugega preživninskega zavezanca - tožnika, temveč je pravično, da ga nosi sama. Pravilno je torej, da se pri ugotovitvi višine tožnikove preživninske obveznosti za A. A. tudi za obdobje po 1. 1. 2019 (enako kot za obdobje pred tem, ko je veljal ZDVDTP) upošteva denarna prejemka iz naslova invalidnosti (nadomestilo za invalidnost ter dodatek za pomoč in postrežbo), četudi ju A. A. (tudi v tem obdobju) dejansko ni prejemal.