944a1df1-c456-47f2-b8e8-bea9b6b7d4cd

Trasa načrtovane obvoznice prečka obstoječi prenosni plinovod R29, RP Britof – MRP Jesenice (premer 200 mm, tlak 50 bar, stacionaža cca 39037 Občina Žirovnica).

Na območju gradnje poteka obstoječe plinovodno omrežje PE 90-32, p=2 bar.

Pri projektiranju je treba skladno z veljavno zakonodajo upoštevati prenosni sistem zemeljskega plina z omejitvami v varovalnem pasu 2x 65 m in pridobiti projektne pogoje in mnenje pristojnega upravljavca.

Za del plinovoda pod novimi prometnimi površinami oziroma cestnim telesom, je treba izdelati statični izračun prenosa obremenitev v smeri proti plinovodu glede na prometno obremenitev in obremenitev v fazi izvedbe. Predhodno se izdela geološko poročilo, na podlagi katerega se ustrezno dimenzionira zaščita obstoječega prenosnega plinovoda.

Za prenosni sistem zemeljskega plina in poseganje v varovalni pas prenosnega plinovoda je treba upoštevati veljavno zakonodajo. Upoštevati je treba predpisane odmike ali zagotoviti druge tehnične ukrepe v primeru križanj z ostalimi komunalnimi vodi.

Izdelati je treba ustrezno projektno dokumentacijo načrtovanih posegov v varovalnem oziroma varnostnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina kot del projektne dokumentacije, kjer se uskladijo in obdelajo vsa križanja in drugi posegi v tem pasu, plinovod pa ustrezno zaščiti pred vplivi. Dokumentacija mora vsebovati med drugim situacijo z vrisanim prenosnim sistemom zemeljskega plina, komunalno in cestno infrastrukturo, objekti ter drugimi posegi zunanje ureditve. Izdelati je treba geološko poročilo o morebitnih vplivih predvidenih objektov in ostalih posegov na prenosni plinovod, predvideti zaščito plinovoda, najbližje odmike pa kotirati. Pri križanju s prenosnim plinovodom se izdela vzdolžni profil ali prerez križanja plinovoda s kotiranimi medsebojnimi prostimi odmiki in tehničnim opisom. Vse rešitve morajo biti obdelane ob upoštevanju veljavne zakonodaje in predpisov za plinovode.

Za del prenosnega plinovoda pod novimi povoznimi površinami je treba izdelati statični izračun prenosa obremenitve v smeri proti plinovodu glede na prometne obremenitve in obremenitve v fazi izvedbe glede na geološko sestavo terena v sodelovanju z geološkim strokovnjakom. Če izračun pokaže obremenitve plinovoda, se obdela ustrezno dimenzionirana zaščita prenosnega plinovoda, pri čemer nižanje terena nad prenosnim plinovodom in s tem zmanjševanje globine vkopa plinovoda ni dovoljeno.

Pred projektiranjem se z lokatorjem ali sondažnim izkopom preveri položaj in globino plinovoda ter ostalih delov prenosnega sistema (elemnti katodne zaščite, signalni kabli, električni napajalni kabli …). Zakoličenje za potrebe projektiranja izvede pooblaščenec upravljalca plinovoda.

Na zadevnem območju je treba omogočiti gradnjo načrtovanega prenosnega plinovoda M10.

Najmanjši prosti odmik pri križanju komunalnih vodov s plinovodom znaša 0,5 m. Pri lociranju jaškov komunalne infrastrukture in pri približevanju oziroma vzporednem poteku se upošteva najmanj 5 m odmika od plinovoda. V slučaju poteka pod plinovodom se v projektu obdela zaščita plinovoda (posedanje materiala, zaščita izolacije plinovoda pred poškodbo, opiranje sten izkopa). Pri prečkanju kanalizacije nad plinovodom se med revizijskima jaškoma predvidi plinotesna izvedba kanalizacije (npr. obbetoniranje plastične cevi s tesnili) in perforirani pokrovi obeh jaškov. Pri vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati požarno varnostne predpise in ukrepe. Pri križanju s plinovodom se komunalne vode, kot so javna razsvetljava, elektro in telekomunikacijski kabli, položi v zaščitno cev dolžine najmanj 3 m na vsako stran plinovoda. V primeru prečkanja plinovoda, ki je katodno zaščiten, z instalacijo v kovinski izvedbi (npr. električni kabli s kovinskim opletom itd.), se predvidi zaščitni ukrep (npr. merilno mesto za merjenje napetostne interference in izvedba meritev po končanih delih) oziroma se navede, zakaj le ta ni potreben. Morebitni ozemljitveni sistem mora biti oddaljen najmanj 3 m od plinovoda. Predvidijo se posebni pogoji dela pri izvajanju del v 2 x 5 m pasu plinovoda (zakoličenje in zaščita plinovoda, ročno izvajanje zemeljskih del, statično utrjevanje nasipnega materiala nad plinovodom brez vibracij, nadzor upravljalca plinovoda itd.).

Podatki o obstoječih plinovodih so dostopni v Zbirnem katastru javne gospodarske infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava RS in pri upravljalcu plinovoda. Podatki o načrtovanih plinovodih so dostopni pri upravljalcu plinovoda.

Pri hortikulturni obdelavi (drevored ali drevju podobna zasaditev), postavitvi ograje in njenih stebričkov, drogov, logotipov in podobno, se upošteva najmanj 2,5 m odmika od plinovoda.

Poseganje v varovalni pas oziroma varnostni pas prenosnega plinovoda brez soglasja oziroma mnenja upravljalca ni dovoljeno.

Najmanj 10 dni pred začetkom del mora investitor operaterju predložiti pisno prijavo, projekt za izvedbo, naročiti nadzor in sporočiti podatke o izvajalcu in odgovornem vodju del. Investitor oziroma izvajalec mora dostaviti upravljalcu plinovoda v potrditev situacijski prikaz transportnih poti na gradbišče zaradi preprečitve poškodovanja plinovoda.

Pred pričetkom aktivnosti se s strani upravljalca plinovoda zakoliči plinovod s pomočjo lokatorja, zakoličena trasa pa mora ostati vidno označena v času trajanja del.

Vsa dela v 2 x 5 m pasu plinovoda se morajo izvajati pod nadzorom pooblaščenca upravljalca plinovoda ter ob upoštevanju njegovih navodil. V tem pasu plinovoda tudi niso dovoljene deponije gradbenega materiala ali drugega materiala, niti postavljanje začasnih gradbenih objektov. Zemeljska dela na križanjih s komunalnimi vodi se morajo izvajati ročno, utrjevanje nasipnega materiala nad plinovodom pa je dovoljeno le statično. Transport preko plinovoda (razen transporta s kmetijsko mehanizacijo) na slabo nosilnem terenu in izven javnih poti se lahko vrši le po predhodno zavarovanih prehodih v dogovoru s pooblaščencem upravljalca.

Zaščito plinovoda in vsa ostala dela v njegovem varovalnem oziroma varnostnem pasu se izvede po predloženem in s strani upravljalca potrjenem projektu. Morebitno problematiko, ki bi se pojavila pri izvajanju posegov, mora reševati projektant. Za komunalne vode ali druge posege v varnostni pas plinovoda, ki niso obdelani v predloženi dokumentaciji, se mora na osnovi projektno obdelanih rešitev pridobiti soglasje oziroma mnenje upravljalca plinovoda.

Zasipanje morebiti odkopanega plinovoda se sme vršiti potem, ko je s strani pooblaščenca upravljalca pisno potrjeno, da je izolacija nepoškodovana oziroma da je morebitna poškodba sanirana, če se z meritvijo ugotovi, da je bila pri delih poškodovana. Zasipni material ne sme vsebovati agresivnih sestavin.

Po končanih delih se upravljalcu plinovoda dostavi načrt in opis izvedenega stanja s prošnjo za izdajo pisne izjave oziroma soglasja na izvedeno stanje, ki potrjuje, da so bili med gradnjo izpolnjeni njegovi pogoji in zahteve njegovega nadzora ter da so bila dela izvedena v skladu z veljavnimi tehničnimi pogoji, predpisi in standardi.

Vsi stroški s predmetno investicijo bremenijo investitorja. Investitorja bremenijo tudi stroški, ki bi nastali upravljalcu in uporabnikom zaradi gradnje, obratovanja ali kasnejšega vzdrževanja načrtovanih posegov. Investitor si je dolžan na podlagi veljavne zakonodaje pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji, v kateri morajo biti upoštevani pogoji upravljalca.