46. člen
(dolžnosti uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev)
Imetniki, javni zavodi, pooblaščeni laboratoriji in vsi, ki uporabljajo fitofarmacevtska sredstva:
1.
morajo skrbeti, da ta sredstva ne pridejo v neposreden stik s človekom, v vodotoke, jezera, objekte za preskrbo s pitno vodo, na gojene rastline in na zemljišče, na katerem se ne uporabljajo ta sredstva, v skladišča kmetijskih pridelkov, v objekte za njihovo predelavo in objekte za rejo in čuvanje domačih živali, če bi taka raba utegnila ogroziti zdravje in življenje ljudi, domačih živali, rib, čebel, divjadi in drugih koristnih organizmov ali povzročiti poškodbo ali onesnaženje gojenih rastlin in zemlje (kontaminacija), ter skrbeti za uporabo ustreznih naprav glede na biotični cilj in vrsto fitofarmacevtskega sredstva;
2.
v času, ko je najbolj nevarno za zastrupitev čebel (med cvetenjem gojenih rastlin), ne smejo uporabljati fitofarmacevtskih sredstev, ki so za čebele nevarna, in morajo najmanj 48 ur pred njihovo uporabo o tem na primeren, krajevno običajen način, obvestiti čebelarje in lovce. Uporaba insekticidov je zaradi varstva čebel mogoča največ dve uri pred sončnim zahodom, na velikih kompleksih pa le po predhodni obvestitvi čebelarjev, ki imajo panje v oddaljenosti 3 km od predvidenega mesta uporabe insekticidov. Pri tem je treba čebelarje obvestiti o vrsti insekticidov, karenčni dobi, ter o času in načinu njihove nameravane uporabe;
3.
morajo pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev na parcelah, ki mejijo na vrtove, hiše, vrtce, bolnišnice in druge podobne objekte vsaj dva dni pred pričetkom škropljenja na teh parcelah obvestiti omenjene sosede o datumu in uri škropljenja, o uporabljenem sredstvu in omogočiti dostop do navodila o uporabi fitofarmacevtskega sredstva 48 ur po škropljenju. Do konca trajanja karence oziroma delovne karence je treba zdravstvenim delavcem omogočiti takojšen dostop do podatkov o uporabljenem fitofarmacevtskem sredstvu, navodilu za njegovo uporabo vključno s klinično sliko zastrupitve, ukrepov v primeru zastrupitve in protistrupih, če so znani. Škropiti se mora tako, da se fitofarmacevtsko sredstvo ne razprši na sosednje kulture, objekte oziroma parcele;
4.
morajo voditi evidenco o uporabi fitofarmacevtskih sredstev na prostem in v skladiščih. V to evidenco se vpisujejo podatki o vrsti in količini uporabljenega fitofarmacevtskega sredstva, datum uporabe in datum spravila oziroma žetve rastlin, da je možno preveriti upoštevanje predpisane karence in ostanke fitofarmacevtskih sredstev v rastlinah in v zemlji. Domači proizvajalci vodijo evidenco o proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev, trgovci pa vodijo evidenco o uvozu oziroma prodaji fitofarmacevtskih sredstev. Proizvajalci in trgovci dajejo ministrstvu letno poročilo o vrsti ter količini teh sredstev v skladu s predpisi;
5.
morajo ravnati z ostanki fitofarmacevtskih sredstev in njihovo embalažo v skladu s predpisi.