19. člen
(upravljanje kreditnih tveganj)
(1)
Upravljavec SIS mora uporabljati jasno opredeljene procese odobritve, spreminjanja, obnavljanja in ponovnega financiranja posojil, vključno z merili in postopki za ugotavljanje in upravljanje problematičnih posoji.
(2)
Politike in postopki iz prejšnjega odstavka tega člena sklepa morajo obsegati najmanj:
1.
pisni postopek za naložbe v posojila, ki opredeljuje politiko izpostavljenosti po kategorijah kreditnega tveganja;
2.
postopek za izbiro kreditnih tveganj, vključno z:
a. vzpostavitvijo kreditnih map z vsemi kvalitativnimi in kvantitativnimi informacijami o nasprotnih strankah;
b. postopek za sprejetje odločitve za naložbe v posojila, ki mora biti jasno formaliziran, z opisom dodelitve pristojnosti na način, da odgovorna oseba za sprejem odločitve nima neposrednega interesa za odločitev o naložbi; postopek mora biti prilagojen značilnostim SIS, zlasti njegovi velikost, organiziranost in naravi njegove dejavnosti; odločitev za naložbo v posojilo morata potrditi najmanj dve osebi;
3.
sistem za merjenje kreditnih tveganj, ki omogoča:
a. prepoznavanje, merjenje in združevanje tveganj, ki izhajajo iz kreditnih poslov in razumevanje interakcije med tem tveganjem in drugimi tveganji, katerim je izpostavljeno poslovanje SIS;
b. razumevanje in kontrolo tveganja koncentracije in preostalega tveganja prek dokumentiranih postopkov;
c. preverjanje skladnosti razpršenosti posojil z naložbeno politiko;
4.
postopek za spremljanje sprememb v kakovosti vsakega od posojil posamično z namenom, da se ugotoviti potrebnost ustrezne stopnje oslabitve vrednosti posojil, na četrtletni osnovi.