(1)
Invalidom in osebam, ki jim zaradi prenizkega odstotka invalidnosti ni bila priznana lastnost mirnodobnega vojaškega invalida iz naslova bolezni, pripada v času poklicne rehabilitacije oskrbnina, če znaša njihova telesna okvara po predpisih o vojaških invalidih najmanj 30 %.
(2)
Osnova za ugotavljanje višine oskrbnine v tekočem koledarskem letu je najnižja pokojnina, povečana za 25 %. Odmerjeni zneski oskrbnine se med letom usklajujejo na način in v odstotkih, določenih za usklajevanje invalidskega dodatka.
(3)
Višina oskrbnine je odvisna od rednih prejemkov invalida, kot so opredeljeni v 8., 9. in 10. členu tega zakona, pri čemer se kot dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva 40% katastrskega dohodka iz preteklega leta oziroma 40% dejanskega dohodka iz kmetijstva. Sprememba višine rednih prejemkov iz 8., 9. in 10. člena tega zakona o preteklem letu vpliva na pravico do oskrbnine od 1. januarja tekočega koledarskega leta dalje. Druge spremembe glede prejemkov in spremembe števila družinskih članov se upoštevajo na način, določen s prvim in drugim odstavkom 12. člena.
(4)
Del rednih prejemkov, ki pride na invalida, se izračuna tako, da se njegovi redni prejemki delijo nanj, na zakonca, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu in ga preživlja, ter na družinske člane iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona.
(5)
Oskrbnina je enaka osnovi za ugotavljanje višine oskrbnine, če invalid nima rednih prejemkov, ki bi vplivali na višino oskrbnine, če invalid ima redne prejemke, je oskrbnina enaka razliki med osnovo za ugotavljanje višine oskrbnine in delom prejemkov, ki mesečno pride na invalida, vendar ne more biti manjša od 10 % osnove za ugotavljanje višine oskrbnine.
(6)
Pravico do minimalne oskrbnine iz prejšnjega odstavka ima tudi invalid, pri katerem del rednih prejemkov na osebo presega osnovo za ugotavljanje višine oskrbnine.