86. člen
(varovalni pasovi prometnega omrežja)
(1)
Prometnice z dokončanim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo varovalni pas.
(2)
Bodoče nove ali obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem.
(3)
Posegi v varovalnem pasu ali v rezervatu načrtovanih prometnic ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi in je zanje treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa in upravljavca ceste.
(4)
Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.
(5)
Varovalni pasovi za posamezne vrste cestnega omrežja od zunanjega roba cestnega telesa znašajo za:
(6)
Na območjih, kjer je zaradi hrupa prometa na cesti presežena hrupna obremenjenost 45 dB(A) v nočnem času in kjer je predvidena podrobnejša namenska raba, ki zahteva povečano stopnjo varstva pred hrupom oziroma gradnjo objektov z varovanimi prostori (območja stanovanjske gradnje, območja centralnih dejavnosti in območja za turizem), se izdela oceno obremenjenosti s hrupom in ob upoštevanju predvidenega povečanja prometnih obremenitev v 20-letnem planskem obdobju zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe.
(7)
Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev oziroma lokalne skupnosti. Upravljavec državnih cest ni dolžan zagotavljati dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Upravljavec tudi ni dolžan zagotavljati zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja prometnic, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njihove izgradnje.
(8)
Skupne širine rezervatov so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditve obcestnega prostora naslednje:
(9)
Pločniki za pešce se uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh, iz zgostitvenih območij proti šolam, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam, cerkvam, pokopališčem ter drugim objektom javnega značaja. Pri izgradnji javnih prometnic za pešce je treba zagotoviti ustrezen dostop za invalide in kolesarje.
(10)
Mejni robni elementi hodnikov za pešce in/ali kolesarje se praviloma izvajajo iz granitnih materialov. Škarpe in podporni zidovi, povezani s cesto gradnjo se praviloma izvajajo v skalometni izvedbi.
V primeru ulic brez pločnikov je potrebno določiti varovalni pas ceste za odlaganje snega, v katerem izvajalec javne službe ne nosi odgovornosti za morebitne poškodbe lastnikom parcel ob cesti.
(11)
Kolesarske steze se v primerni širini urejajo ob glavnih prometnih ulicah, kjer prosti koridor poleg izvedbe vsaj enostranskega pločnika omogoča izvedbo le teh.
(12)
Za vsak objekt lociran v 100 m varovalnem pasu železnice je potrebno upoštevati veljavne zakonske in podzakonske akte. Investitor si mora pred začetkom posega pridobiti soglasje h gradnji od pristojne področne službe. Varovalni progovni pas železnice je 100 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.
(13)
Minimalni odmiki za posege v prostor na območju železnic znašajo, merjeno od osi tira:
|
od obstoječega tira
|
od predvidenega tira
|
|
|
pri gradnji cest
|
min. 8 m
|
min. 20 m
|
|
pri gradnji objektov do višine 15 m
|
min. 12 m
|
min. 24 m
|