1.
Določbe te konvencije ne posegajo v veljavnost multilateralnih ali bilateralnih sporazumov, ki so jih sklenile države pogodbenice glede priznavanja in izvrševanja arbitražnih odločb, in ne v pravice katerekoli zainteresirane stranke, ki bi jih mogla imeti na podlagi kakšne arbitražne odločbe, na način in v meri, kot je to dovoljeno po zakonodaji ali pogodbah države, v kateri se sklicuje na odločbo.
2.
Določbe ženevskega protokola iz leta 1923, ki se nanašajo na arbitražne klavzule, in ženevske konvencije iz leta 1927 o izvrševanju tujih arbitražnih odločb, nimajo več pravnega učinka med državami pogodbenicami od dneva, ko postanejo, in v meri, v kateri postanejo obvezne po tej konvenciji.