2. člen
(pomen izrazov)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo naslednji pomen:
1.
Glasba za namene tega splošnega akta pomeni predvajanje posameznih glasbenih del (skladb), katerih primarni namen je samostojni glasbeni izraz in ki so namenjena poslušanju kot celovita glasbena dela. Glasba zajema: vokalna glasbena dela, vokalno-instrumentalna glasbena dela in instrumentalna glasbena dela. Za glasbo v smislu te opredelitve se ne šteje avtorska in produkcijska glasba, namenjena izključno programski identifikaciji ali spremljavi (na primer špice, džingli, glasbene podlage), glasbene podlage pod govorjenimi vsebinami, kadar nimajo samostojne programske vrednosti, zvočni učinki, šumi ali tehnični signali, govorjene vsebine (tudi kadar so ritmično ali zvočno oblikovane), če njihov primarni namen ni glasbeni.
2.
Oddaja je informativna, kulturno-umetniška, izobraževalna, otroška ali mladinska, verska, športna, kulturno-zabavna ali zabavna programska vsebina določenega žanra. Oddaja se lahko opredeli le enotno, v celoti kot ena vrsta programske vsebine, enega žanra. Vsaka oddaja mora imeti jasno prepoznaven začetek in konec, pri čemer je dolžina trajanja med njima poljubna. Oddaja je tudi dalj časa trajajoč programski pas v radijskem programu, v katerem voditelj povezuje glasbo z različnimi govornimi vsebinami ter drugimi rubrikami in prispevki, ki so del vnaprej pripravljenega scenarija, in so namenjeni zlasti informiranju, izobraževanju ali zabavi poslušalca (na primer magazinska oddaja).
3.
Slovenska glasba izven programske vsebine pomeni slovensko glasbo kot jo določa zakon, ki ureja medije, predvajano izven programskih vsebin.
4.
Slovenska glasba v programski vsebini pomeni slovensko glasbo kot jo določa zakon, ki ureja medije, predvajano znotraj programske vsebine, in se všteva v trajanje programske vsebine.
5.
Tuja glasba izven programske vsebine pomeni glasbo, ki ni slovenska, predvajano izven programske vsebine, in se ne všteva v trajanje programske vsebine.
6.
Tuja glasba v programski vsebini pomeni glasbo, ki ni slovenska, predvajana znotraj programske vsebine, in se všteva v trajanje programske vsebine.
7.
Žanr ali oblika programske vsebine je značilna in splošno prepoznavna kategorija ali tip vsebine, ki programsko vsebino ali oddajo opredeljuje glede na njene značilnosti, oblikovne in tematske elemente ter namen. Določa pričakovane stile, strukturo, način podajanja vsebine ali informiranja in omogoča razvrščanje glede na prepoznavne lastnosti in funkcijo (na primer Informiranje, zabavo).
(2)
Ostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen, kot ga določata zakon, ki ureja medije, in zakon, ki ureja avdiovizualne medijske storitve, ter na njuni podlagi izdani podzakonski predpisi.