Pokrajinska območja se zavarujejo kot narodni parki, kot naravni rezervati ali kot krajinski parki.
Za narodne parke se razglasijo večja, naravno zaključena, pretežno prvobitna pokrajinska območja posebne naravne lepote z znamenitostmi; ki imajo poseben narodni, kulturni, znanstveni ali rekreacijski pomen.
Za naravne rezervate se razglasijo manjša območja prvobitne narave, ki so primerna predvsem za raziskovalne namene.
Za krajinske parke se razglasijo večja naravno zaključena pokrajinska območja s prvobitno ali kultivirano naravo, ki jo odlikujejo naravne znamenitosti ali krajinske lepote, kulturni spomeniki oziroma spomeniki človekovega dela in ji dajejo poseben značaj ter imajo rekreacijski pomen.