15. člen
(krajinsko arhitekturna ureditev)
(1)
Pred gradnjo se rastje odstrani v celotnem delovnem pasu. Obvodno in obrežno rastje, rastje na območjih naravnih vrednot, rastje na kmetijskih zemljiščih in rastje v gozdu se odstranijo tam, kjer je to nujno zaradi gradnje in delovanja plinovoda. Sečnja se opravi selektivno tako, da se kar najbolj ohranijo srednje velika in velika drevesa.
(2)
Plato MMRP Pince se po obodu linijsko zasadi na zunanjem robu ograje ter v manjši meri znotraj ograje z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Z avtohtonimi grmovnicami se zasadijo tudi strme brežine dostopne ceste ob priključku na lokalno cesto LC206011 (Pince–Petišovci).
(3)
Plato BS2 se po obodu linijsko zasadi na zunanjem robu ograje z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
(4)
Plato KP Kidričevo se pasovno zasadi na severnem in zahodnem zunanjem robu ograje ter linijsko na vzhodnem in južnem zunanjem robu ograje z avtohtonim drevjem. Obstoječa grmovna poteza ob severnem robu platoja se dopolni in nadaljuje ob vseh robovih platoja, in sicer po širini in po dolžini razgibano, da se ustvari naravni videz zasaditve. Na južnem robu se zasaditev odmakne najmanj 4 m od nove poljske poti. Na platoju se na zelenicah zasadijo posamična drevesa, manjše skupine in večja skupina avtohtonih in sadnih vrst drevja. Ob objektih kompresorskih enot se zasadijo listopadne popenjavke.
(5)
Kovinski deli vseh nadzemnih objektov se pobarvajo v temnejših barvah brez sijaja.
(6)
Varnostni pas na obeh straneh od osi plinovoda v širini 5 m se ne sme zasaditi z visokim drevjem. Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla in varuje gozdni rob ter rekultivacija njivskih površin, se izvedejo takoj po končanih gradbenih delih na posameznih odsekih trase. Na brežinah z erozijo se za zatravitev zagotovijo biološkoinženirski ukrepi. Zatravi se z avtohtonimi vrstami. Pri poteku trase skozi gozdove se zagotovi obnova gozdnega roba z zasaditvijo avtohtonih grmovnic in drevja.
(7)
Za celotno traso in nadzemne objekte plinovoda se kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela načrt krajinske arhitekture, ki vsebuje sanacijo gozdnih robov, obvodne vegetacije ne območjih prečkanj s prekopom, obnovo živic v odprti krajini in zasaditve v območjih nadzemnih objektov in ob njih.