2. člen
(določitev upravičenih stroškov in donosa, ki smejo biti vključeni pri oblikovanju in določanju cen storitev GJS)
(1)
Izvajalec lahko v soglasju z lastnikom infrastrukture opravlja posebne storitve za osebe, ki niso uporabniki storitev javne službe, ali opravlja posebne storitve z uporabo javne infrastrukture, ki niso obvezne storitve javne službe. Pri izračunu cene storitev javne službe se prihodki od opravljanja posebnih storitev upoštevajo tako, da se znižajo stroški opravljanja javne službe. Izvajalec gospodarske javne službe pri pripravi predloga cen oziroma elaborata (če gre za storitve za katere se s predpisi zahteva elaborat) navede tovrstne prihodke, jih prikaže za stroški izvajanja posamezne gospodarske javne službe, ter jih odšteje od stroškov.
(2)
Donos na vložena sredstva je lahko obračunan največ do višine, določene v vsakokrat veljavni uredbi. Navedena omejitev velja za vse gospodarske javne službe, v kolikor v vsakokratnem elaboratu cen ali predlogu cen ni drugače določeno in potrjeno s strani občinskega sveta. Posebne storitve ne smejo ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova.
(3)
Donos na vložena sredstva se obračuna od nabavne vrednosti posameznega osnovnega sredstva. Za neposredno opravljanje javne službe se priznajo tudi osnovna sredstva, ki se uporabljajo za več gospodarskih javnih služb hkrati. V takšnih primerih mora izvajalec strokovnim službam občine predložiti register osnovnih sredstev in razdelitev nabavne vrednosti tovrstnih osnovnih sredstev med posamezne javne službe s sodili. Posamezno osnovno sredstvo je v izračunu donosa upoštevano do višine njegove nabavne vrednosti.
(4)
Prihodki, ki imajo značaj enkratnih izrednih prihodkov in so posledica ukinitve posameznih dejavnosti, se s sodili ne razvrščajo med gospodarske javne službe.
(5)
Prihodki od odpisa terjatev ter drugi podobni prihodki se pripišejo dejavnostim, na katerih so ti prihodki nastali in kjer je bil rezultat poslovanja v preteklih obdobjih zmanjšan z odpisom terjatev.
(6)
V kalkulaciji cen storitev se upoštevajo le upravičeni stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe. To so stroški, ki so nujno potrebni za izvajanje javne službe.
(7)
Določene vrste neupravičenih stroškov so določene z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in drugimi predpisi. Poleg teh stroškov se med upravičene stroške ne priznavajo tudi:
a. stroški in odhodki, vezani na usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namen,
b. stroški raznih članarin v organizacijah ali združenjih,
c. stroški povezanih s službenimi stanovanji in počitniškimi kapacitetami,
d. stroški svetovalnih in drugih zunanjih storitev in izobraževanj, ki niso povezane z opravljanjem GJS,
e. stroški oblačil, opreme, najema vzdrževanja, popravil in drugih stroškov, povezanih z družbenimi, kulturnimi, športnimi, rekreacijskimi ali drugimi podobnimi nameni zaposlenih,
f. stroški, ki se ne priznajo skladno z davčno zakonodajo,
g. naslednji stroški, če niso izplačani po veljavni kolektivni pogodbi ali sklenjenih individualnih pogodbah:
Za namene tega akta so stroški iz točke f) prejšnjega odstavka:
Prav tako se kot neupravičeni stroški v kalkulaciji cen storitev gospodarskih javnih služb določajo neposredni in posredni stroški v zvezi z izvajanjem posebnih storitev, ki se financirajo iz proračuna občine. To so stroški za izdajanje soglasij in projektnih pogojev, vodenje katastra GJI, vodenje registra gospodarske javne infrastrukture, vzdrževanje hidrantnega omrežja, stroški z izdelavo programov oskrbe in programov ukrepov ter drugih podobnih nalog, ki po predpisih niso predvidene kot storitve javne službe in morajo bremeniti občinski proračun oziroma naročnika teh storitev.
(8)
Med splošnimi stroški se evidentirajo poslovni dogodki, povezani z upravljalno vodstvenimi funkcijami in poslovnimi funkcijami, namenjeni delovanju in vzdrževanju celotne družbe izvajalca GJS. To so stroški uprave in/ali skladišča z delavnicami, ki so povezani z vsemi dejavnostmi in/ali stroški voznega parka in podobno, ter se jih ne da neposredno razdeliti. Delijo se lahko le po sodilih, ki jih potrdi organ nadzora izvajalca GJS oziroma organ, pristojen za potrjevanje plana poslovanja.
(9)
Pri sodilih se uporabljajo podatki za triletno preteklo obdobje.
(10)
Na uporabnike storitev javne službe se lahko prenese le tisti del najemnine, ki jo občina za uporabo javne infrastrukture zaračuna izvajalcu javne službe in je sorazmeren z deležem zmogljivosti javne infrastrukture, ki je namenjena uporabnikom storitev gospodarske javne infrastrukture.