Vojaške obveznike in državljane, ki na lastno željo želijo opraviti civilno službo, pa so ocenjeni kot nesposobni za vojaško službo, katerih prošnje se obravnavajo na seji komisije, vabi na sejo služba ministrstva, pristojnega za upravo, ki opravlja tehnične, administrativne in druge naloge za delo komisije.
Pred obravnavo prošnje mora pristojna služba ministrstva iz prejšnjega odstavka preveriti, ali ima prosilec dovoljenje za nošenje ali posest orožja, ali je bil kaznovan zaradi nelegalne posesti orožja ali kaznivega dejanja, storjenega z nasiljem oziroma ali opravlja dejavnost, ki je povezana z orožjem. Z ugotovitvami se mora seznaniti komisija.
Posameznik mora ob razgovoru pred komisijo pojasniti okoliščine, ki so pomembne za odločitev o priznanju pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti in praviloma predložiti ustrezna dokazila, ki potrjujejo njegove navedbe v pisni vlogi.
Pri ugotavljanju splošnega načina življenja in ravnanja nabornika in odločanju v posameznih primerih uveljavljanja ugovora vesti vojaški dolžnosti komisija praviloma upošteva:
-
pri religioznih razlogih dokazila, da vojaškemu obvezniku njegova vera preprečuje uporabo orožja v vseh okoliščinah;
-
pri filozofskih razlogih dokazila o aktivnostih in članstvih v raznih organizacijah in združenjih, ki delujejo v smeri prepovedi uporabe orožja v vseh okoliščinah;
-
pri humanitarnih razlogih dokazila o prostovoljnih aktivnostih v okviru humanitarnih organizacij.”.
Državljanu, ki na lastno željo želi opraviti nadomestno civilno službo, pa je ocenjen kot nesposoben za vojaško službo, ni potrebno dokazovati razlogov iz prejšnjega odstavka.
O obravnavi vsakega prosilca in njegove prošnje se vodi zapisnik.