Za 37. členom se dodajo novi, 37.a do 37.f člen, ki se glasijo:
Zavarovanec, ki ima preostalo delovno zmožnost, ima pravico:
1)
do dela z delovnim časom, ki ustreza preostali delovni zmožnosti, in pravico do razporeditve ali do zaposlitve na drugem ustreznem delu;
2)
do prekvalifikacije ali dokvalifikacije do dopolnjenih 50 (zavarovanec) oziroma 45 (zavarovanka) let starosti.
Zavarovanka lahko na svojo zahtevo uveljavi pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije iz 2. točke prvega odstavka tega člena do starosti, določene za zavarovanca.
Zavarovanec, ki ima preostalo delovno zmožnost, ima pravico do nadomestila:
1)
osebnega dohodka od dneva nastanka invalidnosti do dneva razporeditve ali zaposlitve na drugem ustreznem delu oziroma do napotitve na prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo;
2)
osebnega dohodka med prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo;
3)
osebnega dohodka od dneva končane prekvalifikacije ali dokvalifikacije do dneva razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu;
4)
osebnega dohodka za delo s skrajšanim delovnim časom;
5)
zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu.
Osnova za odmero denarnega nadomestila iz 1., 2. in 3. točke 37.b člena tega zakona je osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec uresničil v zadnjem letu zavarovanja pred letom, v katerem je nastala invalidnost.
Denarna nadomestila iz prvega odstavka tega člena se med letom obvezno usklajujejo v skladu z zakonom in splošnim aktom skupnosti oziroma organizacije.
Denarna nadomestila iz 1., 2. in 3. točke 37.b člena tega zakona ne smejo biti manjša od 60% povprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih na območju republike oziroma avtonomne pokrajine v predhodnem trimesečju.
Če je nastala invalidnost zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, se denarno nadomestilo iz 4. točke 37.b člena tega zakona odmeri v višini razlike med osebnim dohodkom, ki ga delovni invalid uresniči, ko dela s skrajšanim delovnim časom, in osebnim dohodkom, ki bi ga uresničil, če bi opravljal ista dela in delovne naloge s polnim delovnim časom, če pa je nastala invalidnost zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, denarno nadomestilo ne sme biti večje od 85% določene razlike.
Denarno nadomestilo iz prvega odstavka tega člena skupaj z osebnim odhodkom za skrajšani delovni čas ne sme biti večje od največjega osebnega dohodka za takšno ali podobno delo v organizaciji.
Denarno nadomestilo iz 5. točke 37.b člena tega zakona se odmeri v višini razlike med valoriziranim povprečnim mesečnim osebnim dohodkom, ki ga je zavarovanec uresničil v letu zavarovanja pred letom, v katerem je nastala invalidnost, in povprečnim mesečnim osebnim dohodkom, ki ga uresniči na drugem delu, na katerega je po tem razporejen oziroma na katerem je zaposlen.
Če zadnje leto zavarovanja iz prvega odstavka tega člena ni leto neposredno pred letom, v katerem je nastala invalidnost, temveč kakšno prejšnje leto, se osebni dohodki iz tega leta valorizirajo na raven osebnih dohodkov v letu neposredno pred letom, v katerem je nastala invalidnost.
Denarno nadomestilo oziroma akontacija denarnega nadomestila iz prvega odstavka tega člena se med letom obvezno usklajuje v skladu z zakonom in splošnim aktom skupnosti.".