45. člen
(stanovanjska območja v zavarovanem mestnem središču)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
V enotah urejanja SO 14, SO 19, SO 27, SO 30 in SO 44 ter podenoti urejanja SO 31/1 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine, namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim z oznako podrobnejše namenske rabe SS, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:
(2)
V enoti urejanja SO 14 je na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe CU, ki so osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:
(3)
V enoti urejanja SO 14 in podenoti urejanja SO 31/1 je na območju ostalih centralnih dejavnosti z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:
(4)
V enoti urejanja SO 19 je na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe BD, ki so površine drugih posebnih območij (salon pohištva), dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:
(5)
V podenoti urejanja SO 31/1 je na območjih zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter vzdrževanje in dopolnilna zasaditev zelenja (drevje, grmičevje). Možna je tudi ureditev otroškega igrišča.
(6)
V enotah urejanja SO 14, SO 19, SO 27, SO 30 in SO 44 ter podenoti urejanja SO 31/1 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni naslednji posegi:
(7)
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(8)
Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.
(1)
Pri umeščanju novih stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe se locira vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb, na parcelah v notranjosti pa poljubno. Ob ulicah se gradnja lahko zgošča v strnjeno zazidavo. Pomožne objekte (nezahtevne in enostavne objekte) se locira v notranjost parcele. Odstopanja v legi nezahtevnih in enostavnih objektov so možna, če so v ulici taki objekti že locirani ob ali pred osnovnimi stavbami ter na parcelah v notranjosti.
(2)
Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Pri določanju odmikov se upošteva zaporedni odmik od sosednjih parcelnih mej (pretežno severnih in uličnih) in višina stavb. Odmiki med stavbami so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišje sosednje stavbe oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih stavbah. V strnjeni zazidavi ob ulicah in v območjih s sistemom dvojčkov se stavbe locira do parcelne meje. V vseh enotah urejanja se lahko stavbe združujejo v ulični niz (vrstna zazidava). Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(3)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(1)
Tlorisna velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih objektov.
(2)
Višina stavb je do P+1, višina stavb ob Cankarjevi in Trstenjakovi ulici v enoti urejanja SO 30 in podenoti urejanja SO 31/1 je lahko do P+2. Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.
(3)
Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.
(4)
Faktor zazidanosti parcele je do 0,5 na območjih stanovanj, do 0,6 na območjih centralnih dejavnosti in do 0,6 na posebnih območjih.
(1)
Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena. Možna je dozidava stavb ob ulici do sosednje parcelne meje ob soglasju soseda. Strehe morajo biti v naklonu od 25° do 45°. Izjemoma so lahko strehe tudi v manjšem naklonu ali ravne, če stavba ne meji na zavarovano stavbno dediščino in če s tako streho soglaša varstvena služba za kulturno dediščino. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti urejanja. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Zavarovano stavbno dediščino se oblikuje v skladu s pogoji varstvene službe za kulturno dediščino. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.
(2)
Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti ozelenjen. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(3)
Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob ulicah morajo biti enake višine in oblikovane enotno.
(4)
Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.
(1)
Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.
(2)
Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami. Dovoze do stavb ob Cankarjevi in Trstenjakovi ulici v enotah urejanja SO 30 in SO 31/1 se uredi preko skupnih javnih priključkov. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(3)
Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.
(4)
Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(5)
Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.
(6)
Nad parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd.
(7)
Ob lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.
Za enote urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.
(1)
Enote urejanja in podenota urejanja so v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip.
(2)
V posameznih enotah urejanja so še enote kulturne dediščine:
(3)
Stavbna dediščina v naselbinskem območju se varuje tako, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine.
(4)
Za enote urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka.
Za enote urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka.
Za enote urejanja in podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.