972cbdff-283d-4499-855b-57c11a3f6dfd

Linijsko infrastrukturo se praviloma združuje v skupne koridorje. Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako infrastrukturni vodi ne smejo ovirati rabe namenske rabe zemljišč pod (ali nad) katerimi potekajo.

Posegi, ki so navedeni za zemljišča s podrobnejšo namensko rabo prometnih površin z oznako PC, so možni tudi na vseh prometnih površinah, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč, so pa razvidne iz katastrskih načrtov ter evidentne tudi v prostoru (so po dejanski rabi ceste) in so vrisane v grafične prikaze gospodarske javne infrastrukture, ki so sestavni del občinskega prostorskega načrta.

Za vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se reši tudi odvod komunalnih odpadnih vod. Na območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je nanjo možno priključiti objekt, ni dovoljeno graditi greznic. V enotah urejanja, kjer še ni kanalizacije, se odvod komunalnih odplak reši z individualnimi ali skupinskimi greznicami ali manjšimi čistilnimi napravami v skladu s konceptom čiščenja in odvajanja komunalnih odpadnih vod. Vsebina greznic se odvaža na komunalno čistilno napravo in se ne sme izpuščati v vodotoke, melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda. Po izgradnji kanalizacije in čistilne naprave se objekte obvezno priključi na kanalizacijsko omrežje.

Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik, zadrževalni bazeni). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.

Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi o vnosu snovi v tla, prednostno pa na zemljišča izven območij varstva narave. Prepovedan je razvoz gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij. Vsebina se lahko predela tudi v bioplinarnah.

Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.

V območjih, ki se bodo urejala s podrobnimi prostorskimi načrti in v območjih, kjer je predvidena racionalizacija površin, se naj v sklopu urejanja novih javnih površin uredijo primerni platoji za zbirna mesta odpadkov (ekološki otoki), ki naj imajo primeren dostop in urejeno javno razsvetljavo in odvodnjavanje. Pri načrtovanju novih območij se naj načrtuje transportne površine v širinah, ki omogočajo izvajanje dejavnosti gospodarske službe zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.

Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Nove in nadomestne električne vode in priključke se v odprtem prostoru izvede zračno, v naseljih pa zemeljsko. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov.

Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.

Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih prostorskih enotah se uredi javna razsvetljava. Nove in nadomestne električne vode in priključke v odprtem prostoru se izvede zračno, v naseljih pa zemeljsko. Pri vseh posegih v bližini elektroenergetskih vodov, razdelilnih ali transformatorskih postaj se upošteva varovalni pas elektroenergetskega omrežja, kjer veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za poseg v varovalni pas pa se pridobi soglasje upravljavca.

Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo. Predvsem je to energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. V Mestni občini Murska Sobota se prioritetno izkorišča predvsem geotermalna energija in energijo biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi kmetijskih pridelkov in odpadkov iz kmetijstva.

Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se glede na predpisano tlorisno velikost izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov oskrbe z energijo.

Plinovodno omrežje se bo načrtovalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag.

V območjih, kjer je zgrajen sistem daljinskega ogrevanja, se nove objekte in objekte, ki se preurejajo, prioritetno priključi na sistem ogrevanja.

Pri prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja. V primeru premestitve telekomunikacijskih naprav je treba obvestiti operaterja najmanj 30 dni pred posegom. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavec telekomunikacijskega omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne pogoje in soglasja upravljavca teh naprav.

Telekomunikacijske antene in oddajnike za vse sisteme zvez se lahko locira v vseh enotah urejanja na stavbnih zemljiščih. Lahko se jih namesti na vse vrste objektov, razen na stanovanjske objekte. Na objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov, se antene in oddajniki in ostali sistemi zvez locirajo pod pogoji in v soglasju z varstveno službo. V stanovanjskih območjih se preveri vplive sevanja.

Pri gradnji novih objektov in pri posegih v obstoječe objekte se na vse strehe lahko namestijo sončne celice za izkoriščanje sončne energije.