(1)
Po tej konvenciji se bodo izjave in drugo ravnanje posamezne strani razlagale v skladu z njenim namenom, kadar je druga stran vedela za ta namen ali ji ta namen ni mogel biti neznan.
(2)
Če se prejšnji odstavek ne more uporabiti, se izjave in drugo ravnanje posamezne strani razlagajo tako, kot bi jih razumna oseba enakih lastnosti kot druga stran razumela v enakih okoliščinah.
(3)
Pri ugotavljanju namena ene strani ali pojmovanja razumne osebe se upoštevajo vse relevantne okoliščine primera, vštevši njihova pogajanja, prakso, ki so jo strani vzpostavile, običje in poznejše vsako ravnanje strani.