Ta vsebina je neaktualna
50. člen
(prostorske ureditve)
(1)
Za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena je pristojna občina, na območju katere leži načrtovana prostorska ureditev. Za načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena je pristojna država.
(2)
Prostorske ureditve državnega pomena so:
1.
na področju prometne infrastrukture:
-
avtoceste, hitre ceste ter glavne ceste I. in II. reda;
-
glavne in regionalne železniške proge ter železniške postaje I. reda;
-
celostne ureditve javnih letališč, namenjenih za mednarodni zračni promet, in letališč, na katerih delujeta Slovenska vojska ali Organizacija Severnoatlantske pogodbe, ter celostne ureditve za upravljanje zračnega prometa in izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa;
-
pristanišča za mednarodni javni promet s pripadajočo pristaniško infrastrukturo;
-
mejni prehodi na daljinskih cestah mednarodnega pomena, cestah čezmejnega pomena in cestah nacionalnega pomena, daljinskih železniških povezavah mednarodnega pomena, daljinskih železniških povezavah nacionalnega pomena ali regionalnih železniških povezavah, javnih letališčih in heliportih za mednarodni zračni promet na nacionalni ravni ter v pristaniščih za mednarodni tovorni in potniški pomorski in rečni promet;
-
prometni terminali mednarodnega in nacionalnega pomena;
2.
na področju energetske infrastrukture:
-
elektrarne z nazivno električno močjo najmanj 10 MW;
-
elektrarne za soproizvodnjo toplote in električne energije z nazivno električno močjo najmanj 30 MW;
-
elektroenergetski vodi z nazivno napetostjo najmanj 110 kV in dolžino najmanj 1 km, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
-
plinovodi s premerom najmanj 150 mm, če sta njihov delovni tlak višji od 16 barov in dolžina najmanj 1 km, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
-
naftovodi in produktovodi s premerom najmanj 150 mm in dolžine najmanj 1 km, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
-
skladišča zemeljskega plina z zmogljivostjo najmanj 6.000.000 standardnih m3;
-
skladišča utekočinjenega zemeljskega plina z zmogljivostjo najmanj 10.000 m3;
-
skladišča fosilnih tekočih goriv z zmogljivostjo najmanj 30.000 m3;
-
skladišča utekočinjenega naftnega plina s zmogljivostjo najmanj 10.000 m3;
3.
jedrski objekti, določeni s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost;
4.
s področja varstva okolja ureditve za sežig komunalnih odpadkov, če gre za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov;
5.
s področja vodne infrastrukture so ureditve:
-
za zmanjševanje poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav;
-
za načrtovanje velikih vodnih zadrževalnikov za namakanje z zmogljivostjo najmanj 1.000.000 m3;
6.
s področja obrambe države in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
-
ureditve objektov in okolišev objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo področje obrambe, posebnega pomena za obrambo države;
-
ureditve potrebne za delovanje sistema zaščite, reševanja in pomoči;
-
ureditve potrebne v skladu s predpisi, ki urejajo sanacijo posledic naravnih ali drugih nesreč;
7.
na območju vodnega zemljišča morja vse ureditve, razen:
-
pristanišča, namenjena za posebne namene, s privezi do 200 plovil, s pripadajočo pristaniško infrastrukturo, in pristanišča, ki niso namenjena za mednarodni javni promet s pripadajočo pristaniško infrastrukturo;
-
plavajočega pomola do 50 m dolžine in do 100 m2 površine;
-
premostitvenega objekta peš poti ali kolesarskih poti;
-
kopališča in grajene obale;
-
valoloma, ki nad gladino morja ne presega 7 m širine;
-
lokalne komunalne in energetske infrastrukture;
8.
na zavarovanih območjih ohranjanja narave in na zavarovanih območjih kulturnih spomenikov:
-
ureditve na zavarovanih območjih ohranjanja narave, ki jih je ustanovila država, za katere je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela DPN;
-
ureditve na zavarovanih območjih kulturnih spomenikov, ki jih je zavarovala država, za katere je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela DPN;
9.
druge prostorske ureditve državnega pomena, če so potrebne za izvedbo ali delovanje prostorskih ureditev iz 1. do 8. točke tega odstavka in se načrtujejo samostojno, kot npr.:
-
odlagališča viškov zemeljskega, gradbenega in drugega materiala;
-
območja za izvedbo omilitvenih in izravnalnih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(3)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so prostorske ureditve državnega pomena lahko tudi druge ureditve, če:
-
jih kot take določa drug zakon ali predpis EU ali
-
vlada na predlog ministrstva, v katerega pristojnost spada prostorska ureditev, po predhodnem mnenju Komisije za prostorski razvoj ugotovi, da gre za tako prostorsko ureditev, ki je zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembna za razvoj Republike Slovenije.
(4)
Prostorske ureditve lokalnega pomena so prostorske ureditve:
-
ki so neposredno namenjene opravljanju občinskih gospodarskih javnih služb;
-
ki so neposredno namenjene opravljanju lokalnih in državnih negospodarskih javnih služb;
-
ki so namenjene opravljanju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti;
-
ki so namenjene bivanju;
-
občinskega grajenega javnega dobra;
-
namenjene izkoriščanju mineralnih surovin in
-
druge prostorske ureditve, ki niso prostorske ureditve državnega pomena.
(5)
Prostorske ureditve skupnega pomena so ureditve iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, kadar jih je zaradi njihove povezanosti s prostorskimi ureditvami lokalnega pomena primerneje načrtovati na lokalni ravni.