(1)
Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje borznoposredniška družba, kreditna družba, banka ali odvisni borznoposredniški zastopnik, ki je pravna oseba, z globo od 80.000 do 500.000 eurov pa borznoposredniška družba ali banka, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1.
ne obvesti svojih strank, da se telefonski pogovori, ki vodijo ali lahko vodijo k prejemu naročila stranke za trgovanje, beležijo, ali če sprejme, posreduje ali izvrši naročilo za trgovanje stranke brez podaje obvestila o beleženju teh pogovorov (četrti in peti odstavek 238. člena);
2.
pisno ne zabeleži naročil stranke, ki so bila oddana v osebnem pogovoru v skladu s šestim odstavkom 238. člena tega zakona;
3.
razpolaga s finančnimi instrumenti v svojem imenu in za račun ali v imenu in za račun strank v nasprotju z 239. členom tega zakona;
4.
razpolaga z denarnim dobroimetjem svojih strank v nasprotju z 240. členom tega zakona;
5.
z neprofesionalno stranko sklene dogovor o prenosu lastninske pravice v zavarovanje zaradi zavarovanja obstoječega ali bodočega, dejanskega, mogočega ali pričakovanega dolga (241. člen);
6.
na zahtevo agencije ne dokaže, da fizične osebe, ki v imenu borznoposredniške družbe, kreditne družbe ali banke opravljajo investicijsko svetovanje ali dajejo strankam informacije o finančnih instrumentih, investicijskih storitvah in poslih ter pomožnih investicijskih storitvah, razpolagajo z ustreznim znanjem in so usposobljene za izpolnitev zahtev do strank iz oddelka 7.2. tega zakona (tretji odstavek 250. člena);
7.
glede dajanja ali objavljanja informacij strankam oziroma objavljanja tržnih sporočil ne ravna v skladu s prvim do osmim odstavkom 251. člena tega zakona;
8.
opravlja neodvisno investicijsko svetovanje za stranko in ne ravna v skladu z enajstim odstavkom 251. člena tega zakona;
9.
pri opravljanju storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti sprejme ali obdrži provizije, spodbude ali katerekoli druge denarne ali nedenarne koristi v zvezi z opravljanjem te investicijske storitve za stranke (dvanajsti odstavek 251. člena);
10.
nagrajuje ali ocenjuje uspešnost zaposlenih v nasprotju z obveznostjo varovanja interesov strank (sedemnajsti odstavek 251. člena);
11.
ponuja investicijsko storitev in posel skupaj z neko drugo storitvijo ali produktom, kot del paketa ali kot pogoj za isti dogovor oziroma paket in ne ravna v skladu z osemnajstim odstavkom 251. člena tega zakona;
12.
pri opravljanju investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev ne ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter ne varuje interesov strank (252. člen);
13.
glede finančnih instrumentov, ki jih ta ponuja ali priporoča svojim strankam na način iz 253. člena tega zakona, ne ravna v skladu z zahtevami iz 253. člena tega zakona;
14.
od stranke oziroma morebitne stranke v okviru opravljanja storitve investicijskega svetovanja ali gospodarjenja s finančnimi instrumenti ne pridobi informacij v skladu s prvim odstavkom 254. člena tega zakona,
15.
stranki priporoča paket storitev ali produktov v nasprotju z drugim ali četrtim odstavkom 254. člena tega zakona,
16.
v primerih, ki jih določa ta zakon, ne sklene pisne pogodbe o opravljanju posameznih vrst investicijskih storitev in poslov ali pomožnih investicijskih storitev oziroma pogodba ne vsebuje določb o vsebini vseh medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank (prvi in drugi odstavek 257. člena);
17.
stranki ne poroča o opravljenih storitvah, ki jih je opravila zanjo oziroma ne predloži izjave o primernosti v skladu z 258. členom tega zakona;
18.
stranki, katere naročilo je posredovala borznoposredniški družbi prejemnici naročila, ni podala ustreznih priporočil, pojasnil ali nasvetov v zvezi s storitvami in posli, glede katerih je posredovala naročilo (tretji in četrti odstavek 260. člena);
19.
ne izvrši naročila stranke po najugodnejšimi pogoji za stranko v skladu s prvim do petim odstavkom 267. člena tega zakona;
20.
ne vzpostavi in izvaja sistema in postopkov, ki omogočajo učinkovito izpolnjevanje obveznosti, določenih v 267. členu tega zakona (prvi odstavek 268. člena);
21.
ne vzpostavi in uresničuje politike izvrševanja naročil strank oziroma stranke ne seznani s politiko izvrševanja naročil oziroma od stranke ne pridobi predhodnega soglasja k politiki izvrševanja naročil v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 268. člena tega zakona;
22.
stranke ne opozori, da politika izvrševanja naročil strank določa možnost izvršitve teh naročil zunaj mest trgovanja oziroma je izvršitev naročila stranke opravila zunaj mesta trgovanja in za to prej ni dobila izrecnega soglasja stranke (prvi in drugi odstavek 269. člena);
23.
ne spremlja učinkovitosti sistema in postopkov ter politike izvrševanja naročil, da bi se ugotovile in odpravile pomanjkljivosti teh ukrepov oziroma politik v skladu s prvim odstavkom 270. člena tega zakona;
24.
strank ne obvesti o vsaki spremembi sistema in postopkov ter politike izvrševanja naročil v skladu z drugim odstavkom 270. člena tega zakona;
25.
ne izvaja obveznosti glede izvrševanja naročil strank v skladu s tretjim odstavkom 270. člena tega zakona;
26.
s stranko ne sklene pogodbe o gospodarjenju z vrednostnimi papirji v pisni obliki (drugi odstavek 281. člena);
27.
se nematerializirani vrednostni papirji ali finančni instrumenti ne prenesejo na račun stranke v skladu z 285. členom tega zakona;
28.
zneska kupnine oziroma neizkoriščenega predujma ne nakaže v skladu z 286. členom tega zakona ali ga uporablja v nasprotju s tem členom;
29.
svojih vrednostnih papirjev ne vodi na hišnem računu (prvi in tretji odstavek 295. člena);
30.
na hišni račun prenese vrednostne papirje, katerih imetniki so stranke oziroma jih je pridobila na račun stranke (drugi odstavek 295. člena);
31.
vnese nalog stranke za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev oziroma nalog za vpis pravic tretjih na nematerializiranih vrednostnih papirjih brez ustreznega pisnega naloga te stranke (prvi odstavek 298. člena);
32.
ne vnaša nalogov za prenose med računi imetnika oziroma za vpis pravic tretjih na vrednostnih papirjih tega imetnika po vrstnem redu prejema nalogov v skladu s 300. členom tega zakona;
33.
vrednostnih papirjev stranke, izdanih kot pisne listine, ne hrani na način iz 303. člena tega zakona;
34.
vodi denarni račun strank v nasprotju s 307. členom tega zakona;
35.
sporoči zaupne podatke o posamezni stranki tretjim osebam oziroma jih uporabi sama ali omogoči, da bi jih uporabile tretje osebe (310. člen);
36.
ne zagotavlja učinkovitega varovanja zaupnih podatkov in varovanja pred njihovo morebitno zlorabo v skladu s 313. členom tega zakona.
(2)
Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje sistematični internalizator, če vsaj enkrat letno brezplačno ne objavi podatkov o kakovosti izvršitve poslov v svojih trgovalnih sistemih za finančne instrumente za katere velja obveznost trgovanja iz 23. in 28. člena Uredbe 600/2014/EU v skladu s sedmim odstavkom 267. člena tega zakona.
(3)
Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se oseba iz prvega odstavka tega člena ali sistematični internalizator kaznuje z globo v višini do:
1.
10 % skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ družbe, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če pravna oseba pripravi konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali
2.
dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(4)
Član uprave osebe iz prvega odstavka tega člena, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 eurov do 10.000 eurov.
(5)
Član nadzornega sveta osebe iz prvega odstavka tega člena, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 eurov do 10.000 eurov.
(6)
Če je narava storjenega prekrška iz četrtega ali petega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član uprave ali nadzornega sveta osebe iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo do višine 5.000.000 eurov.
(7)
Odgovorna oseba osebe iz prvega odstavka tega člena, ki ni član uprave ali nadzornega sveta borznoposredniške družbe, kreditne družbe ali banke, se za prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje z globo od 800 do 10.000 eurov. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba osebe iz prvega odstavka tega člena ali sistematičnega internalizatorja kaznuje z globo od 2.500 do 30.000 eurov.